četrtek, 25. oktober 2007

Jutri je petek!

Res, prav veselim se ga že. Odkar sem v službi v Sound-techu, vikende pričakujem še težje, kot prej, saj je dela resnično veliko (eden rezultatov moje velike zaposlenosti je tudi rahlo "spanje" na blogu.). Konkurenca na trgu je kar močna in boj hud. A če je na svetu še količkaj pravice, se trdo delo tudi obestuje in rodi rezultate. Hej, tudi diamanti se delajo pod hudimi pritiski. :) Ora et labora!

V zadnjem času mi življenje poleg službe po stari dobri navadi kroji predvsem glasba, kar pa je seveda lahko zgolj pozitivno. V zadnjem času sem bil na kar lepem številu dobrih koncertov, enega solidnega pa sem tudi (so)odigral. To je bil jubilejni koncert ob 35. obletnici Glasbene šole Logatec (na kateri sem pridobil svojo NGŠ tolkalsko izobrazbo) in 10. obletnici simfoničnega orkestra te šole (katerega član sem). (Na ta dogodek sem tudi vabil na koncu prejšnjega zapisa.) Bilo je kar solidno, le ozvočenje je bilo res katastrofalno, "totalen poden" in mislim, da si take polomije GŠ ob takem jubileju ne bi smela privoščiti. Še en minus so bili koncertni listi, tretji pa (ne)zasedenost stolov v dvorani. Vabljenih je bilo menda precej "visokih" gostov - raznih ravnateljev slovenskih GŠ, tudi SGBŠ, ljudje z AG, z MK in ostale "živine" ... Ki pa so, kot vedno, svojo velikost - oz. recimo raje majhnost - pokazali z neudeležbo na koncertu. Po službeni dolžnosti je prišel npr. župan in kljub vsemu je bilo veliko (preveč) govoranc. Vem, da je to ob takih priložnostih neizogibno, a jebi ga. Mogoče pa še dobro, da ni bilo več "visokih" gostov, saj bi v tem primeru verjetno še več govorili. :P Tudi piarovsko je bil koncert bolj slabo pokrit, saj ni bilo napovedi niti v Delu tistega dne, niti na internetu, tudi kakšne večje plakatno-promocijske akcije po Logatcu ni bilo. Scena je bila precej dolgočasna, osvetlitev neposrečena ... Še dobro, da je bila vsaj raven glasbenih performansov spodobna; mislim, da smo tudi s simfoničnim orkestrom dobro odigrali in naredili dobro reklamo za CD, ki je tega dne uradno izšel (Logaški simfoniki v Rimu - v živo), žal pa se, kot sem na hitro videl po koncertu, ni ne vem kako dobro prodajal. Ja, res nismo Jan Plestenjak, pa Saša Lendero tudi ne ...

Za CD pa moram reči, da mi je zelo všeč (naslovnica je zgoraj, njen avtor je (tudi moj dober prijatelj) Vid Sark). Sicer mi ga 100 % natančno še ni uspelo preposlušati, precej pa vendarle že in kar sem slišal, me je navdušilo. Ko smo bili v Rimu, se mi niti ni zdelo, da smo igrali tako dobro. OK, nekaj naredi tudi dobra postprodukcijska obdelava (Martin Žvelc), ampak glavni faktor je vsekakor muziciranje glasbenikov. Očitno nam je kar dobro uspelo. Predvsem Čajkovski, Bizet, Mozart, Dvořák in Brahms so slišati impresivno. Res solidna "debitantska" plošča. Seveda se generalno gledano oz. slišano sliši, da gre za šolski orkester, tudi kakšen kiks se zasliši semtertja, a splošni vtis je zelo dober. Bravo mi! :) Na spodnji fotki pa lahko vidite moje "delovno mesto" s koncerta. :)

Dobri koncerti v zadnjem času, ki sem jih omenjal, so se zgodili predvsem v Cankarjevem domu, kjer sem užival v predstavah Orkestra Slovenske filharmonije (Iz Novega sveta, Slike z razstave) in Orkestra Slovenske vojske (redni letni koncert, tokrat je dirigiral George Pehlivanian). Fino, ne pa fenomenalno je bilo tudi na Barbari Hendricks. Precej zanimivo je bilo na koncertu OSV, po katerem je na zakuski nastala tale fotka:
Od L proti D: Karl Erjavec, Matej Grabnar, George Pehlivanian, yours truly. :) Fotka je slaba, ker je narejena z mojim telefonom, je pa definitivno legendarna. :) Koncert je bil kar kul, žal pa je George, vajen simfoničnega orkestra, preveč eksponiral trobilno sekcijo, saj je "ružilo" takorekoč brez prestanka. Med drugim so igrali Coplandove Fanfare preprostega človeka (zanimiv prevod), ki jih bomo igrali tudi s pihalnim orkestrom na letošnjem božično-novoletnem koncertu, Hačaturjanovega Spartaka in von Suppéjevo Lahko konjenico. Našle so se seveda tudi lahkotnejše zadeve, npr. Melodije bratov Avsenik, Zlatorog in Sousova Washington Post, za konec pa seveda obvezna Tratata, zdaj igra naša muzika, ob kateri je skupaj z orkestrom - je to mogoče?! - zapel tudi maestro Pehlivanian. :)

Še dve muzikalni zadevi, ki se ju ta hip najbolj veselim: izida kompletnega soundtracka tretjega dela Jacksonove The Lord of the Rings trilogije, The Return of the King Complete Recordings. Za razliko od prvih dveh CR (trije CD-ji + DVD) se bo ta raztezala kar čez štiri (sic!) CD-je (). Evo, to so poslastice za prave filmskoglasbene manijake, kakršen sem tudi sam! :) Na Amazonu, kjer se že da videti tudi sezname skladb na vseh CD-jih, izide 6. novembra. Seveda ga še isti dan naročim in čez kakšnih deset dni bo že pri meni! Hura! :)
Druga stvar pa je seveda filmskoglasbeni koncert London Symphony Orchestra, o katerem sem že pisal in ki je zdaj 100 %, saj imamo zanj že kupljene karte, pa tudi letalske karte pri easyJetu so že plačane. London calling! :) To bo nekakšno podaljšano praznovanje novega leta, saj v London letimo že 3. januarja (in se vračamo 7.).

Danes sem na TV spet videl predsednika, ki je (po nekaj mesecih nepojavljanja v javnosti) spregovoril ob uradni otvoritvi novega onkološkega inštituta (ki so ga bojda začeli obljubljati že pred 30 leti). Človek žal izgleda precej slabo, tudi glas in pojava sta zelo šibka. To verjetno ne pomeni nič dobrega ... Vsekakor mu želim(o) vse dobro.

Toše Proeski, sit tibi terra levis. Hón hói theói fílousin, apothnéskei néos.

Lep vikend vsem, uživajte, se beremo!

nedelja, 14. oktober 2007

Smrt nad mestom

Taka je bila slika (posnel sem jo z mobitelom) pred Globalom včeraj okrog 23h, ko sva šla z Urško po koncertu Barbare Hendricks v CD podpisat peticijo proti nasilju varnostnikov pred diskotekami. Čeprav vanje ne zahajava, sva vseeno čutila nekakšno moralno dolžnost, da ob tragični Gorazdovi smrti, o kateri zadnje dni govori vsa Slovenija in poročajo vsi mediji, vsaj simbolično izraziva svoje sočutje in podporo fantovim svojcem in prijateljem.

Zelo hudo je, da morajo umirati mladi ljudje, da se v tej državi kaj/kdo premakne, pa najsi bo to Lipa, Global ali krvave ceste. Preveč je katastrof in končanih mladih življenj in premalo ukrepov, ki bi dejansko kaj uredili. Včeraj zvečer je vrsta sveč izpred Globala (okrog znamenitega dvigala jih je bilo pravo morje) segala mimo vhoda v Konzorcij nekako do Coffee Pointa pod arkadami, danes pa, kot je bilo moč videti v 24 ur, že vse do Šubičeve. Res izjemno, kako množično so se mladi odzvali na tragedijo. Pred Lipo so takrat umrla tri dekleta, a zdi se mi, da je bilo sveč manj. Včeraj zvečer in ponoči je bil Global menda tudi zelo prazen, gor se je odpeljalo le nekaj ljudi, pa še ti so bili (po poročanju POP TV) menda večinoma tujci, ki so se verjetno začudeno spraševali, kakšno spooky zborovanje se gre narod pod Namo. Prizor je resnično spominjal na večer bližajočega se 1. novembra na Žalah. Za vpis v žalno knjigo in podpis peticije je bilo treba čakati v dolgih vrstah, veliko mladih (in starejših) je bilo objokanih in zabuhlih, sveče so prižigali tako nabildani in spedenani tipi, kot tudi brezhibno zrihtane bejbike. V Global se z liftom ni odpeljal (skoraj) nihče od njih. Podporo so prišli izrazit tudi nekateri politiki, npr. Janković, Peterle in Jelinčič.

(Ne)slavna diskoteka je na svoji spletni strani predvčerajšnjim objavila tudi izjavo za javnost, v kateri med drugim pravijo: "Zgroženi smo nad nepreverjenimi izjavami, ki polnijo medijski prostor in pravijo, da se je incident pripetil pred vhodom v discoteko, kot tudi nad izjavami, da naj bi bil v dogodek vpleten varnostnik podjetja VIP Varovanje. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili od kriminalistične službe, se je incident zgodil na avtobusni postaji v okolici discoteke, vanj pa naj ne bi bil vpleten varnostnik omenjenega podjetja. Zavedamo se, da moramo pogosto plačevati visoko ceno za priljubljenost, vseeno pa nas žalosti, da nas povezujejo z vsakim incidentom, ki se zgodi v bližini naše discoteke."
Gorazda je (ne)znani nasilnež z usodnim (enim samim!) udarcem na tla menda res pobil na avtobusni postaji pred Konzorcijem, a kot je to običajno, se od takih priložnostih praviloma vedno pojavi več različic iste zgodbe in več nasprotujočih si informacij. To niti ni pomembno, naj pa se le zgodi, da bodo Gorazdovega morilca hitro prijeli in ga pošteno kaznovali.

Tule pa si lahko ogledate posnetek Paula Pottsa, Angleža, ki je po sistemu from zero to hero po zmagi na Britain's Got Talent 17. marca letos postal slaven, uspešen in bogat. Odpel je znamenito Puccinijevo arijo Nessun dorma iz Turandota, si prislužil odprta usta žirantov, solze in stoječe ovacije občinstva v dvorani in osvojil srca domala vseh, ki so ga že spoznali, video njegovega nastopa pa je na YouTubu eden največkrat gledanih posnetkov, odkar znamenita spletna stran deluje. Zdaj ima seveda že tudi svojo prvo samostojno ploščo, ki gre menda za med. Res prava zagodba o uspehu. Preprost in simpatičen možakar, ki - roko na srce - zaradi (ne)posrečene zunanjosti, predvsem hecno izraščenih zgornjih zob, deluje kar malo "ubogo", je pred tem prodajal mobilne telefone, ljubiteljsko pel v amaterskih opernih predstavah in enkrat celo šel na karaoke, preoblečen v Pavarottija. Zadnjih nekaj let je poročen, ženo pa je spoznal na internetu. Nekega lepega dne se je očitno opogumil, se prijavil na BGT in očitno vedel, da mu bo zadnja beseda slavne arije, vincerò (= it. "zmagal bom"), prinesla srečo. Bomo videli, kako dolgo-/kratkotrajna bo njegova slava.

Za konec bom še tu naredil malo reklame za slavnostni koncert ob 35. obletnici GŠ Logatec in 10. obletnici simfonikov te šole. Mail sem na kar nekaj naslovov razposlal že včeraj, a malo dodatne publicitete gotovo ne more škoditi. :) Mislim, da bo koncert super, bomo videli, kako bo z obiskom. Vabljeni so predstavniki vseh slovenskih GŠ in še nekaj ostalih "visokih gostov". Zanimivo bo videti, koliko se jih bo v resnici odzvalo. Na naš glavni koncert v Rimu sta bila med drugimi vabljena npr. Morricone in Rode, a žal ni prišel ne prvi, ne drugi. Več sreče prihodnjič.

Takole, na konec prilepim mail, sicer pa grem zdajle še nekaj pojest in malo pogledat PotC - TCotBP, ki se nocoj vrti na POP TV, potem pa po Urško, ki ima danes zadnji šiht v Felixu. Uživajte, pridite na koncert ;), se beremo!


Spoštovani,
prisrčno vabljeni na slavnostni koncert ob 35-letnici Glasbene šole Logatec in 10-letnici simfoničnega orkestra taiste šole. Koncert se ima zgoditi v soboto, 20. oktobra 2007 ob 19.30 uri v večnamenski dvorani (ob OŠ 8 talcev) v Logatcu.
Program je privlačen in vključuje dela Čajkovskega, Masseneta, Dvořáka, Mozarta, Sepeta in ostalih. Orkestru se bodo pridružili še združeni mladinski zbori logaške občine in nekateri solisti. Dirigent bo Marjan Grdadolnik. Ob tej priliki bo izšla tudi prva samostojna CD plošča Simfoničnega orkestra GŠ Logatec s posnetki z letošnje koncertne turneje v Rimu.
Glede na to, da bom med nastopajočimi tudi sam, ste v soboto torej še posebej lepo vabljeni v Logatec na odličen glasbeni dogodek. Se vidimo!

torek, 9. oktober 2007

Ripley

Znamenite poročnice (Warrant Officer) Ellen Ripley iz filmske tetralogije o Alienu (pri nas "genialno" prevedenem v Osmega potnika) sem se ponovno spomnil, ker je igralka, ki jo je (predvsem v prvem in drugem filmu) tako genialno upodobila, Sigourney Weaver, včeraj slavila svoj 58. rojstni dan. Irreparabile tempus fugit ... Po drugi strani pa ji ne bi teh let nikoli pripisal. Zame bo vedno neuničljiva in neustrašna bojevnica železne volje, od katere bi se lahko učile Xena, Supergirl, Clarice Starling in še katera. Še na mnoga leta, Sigourney! (Sam sem sicer velik fan Alien Quadrilogy, predvsem prvega in (še bolj) drugega filma, a o tem več kdaj drugič.)

Moja Urška, ki ji je veselo uživanje Guinessa na Irskem (ja, napisala je nov, "postirski" zapis na blogu in dodala tudi precej fotk) očitno pustilo tudi nekaj mentalnih posledic :D, pa je danes "izgubila" svoje ključe. Tukaj v Šiški je v bajti namreč nastanjenih kakšnih deset ljudi in kar nekaj jih svoje ključe pušča na "priročni" polički poleg vhodnih vrat. Čeprav je ta polička enkrat ali dvakrat zamikala tudi mene, sem se ji namenoma odrekel, saj se mi je zdelo, da kar sama kliče po tem, da kdo, ki odhaja od hiše, pa je zaspan/raztresen/kaj podobnega, z nje vzame ključe, ki niso njegovi. In prav to se je zgodilo tudi danes, ko je Urškine ključe pobasala Mateja. Ona seveda trdi, da nehote, but I know better. :P In čeprav je Urška panizirala, da jih je izgubila nekje v bajti ali - še huje - da jih je nekdo ukradel iz vrat, medtem ko je v kanto za smeti (ki je od vrat oddaljena cca. 1,5 metra) vrgla vrečo smeti, ni pomislila na to, kar bi jaz v taki situaciji storil najprvo - pri vseh sostanovalcih preveril, če je kdo slučajno po nesreči namesto svojih vzel moje ključe. Dva telefonska klica (jaz klical Matejo, Mateja klicala mene) sta bila potrebna in stvar je bila razčiščena, Urška pa spet srečna (prej je bila seveda nataknjena in zlovoljna in je moj običajni naval nežnosti, ko pridem iz službe, nič kaj prijazno odslovila). Ah, te ženske ... Kot v True Lies (1994, James Cameron) slikovito pove Gib: Women. Can't live with 'em, can't kill 'em. :)

Do današnje malice, po katero sem šel kot ponavadi v Mercator, sploh nisem vedel, da obstaja legendarna Cockta tudi v 2-litrskih plastenkah. Toliko bolje, kajti nemudoma sem postal lastnik ene. :) Ta pijača pri meni definitivno zmaga nad "večno" Coca-Colo in ostalimi podobnimi pijačami. Okus je bistveno boljši, pa še kofeina nima. Je pa seveda (pre)sladka, zato si jo privoščim le občasno - na primer danes.

Upam, da mi bo danes uspelo prek spleta rezervirati in kupiti karte za koncert filmske glasbe v Londonu, o katerem sem že pisal in na katerega se takoj po novem letu odpravljamo Urška, kolega Matej, njegov prijatelj in moja malenkost. Rezervirati in kupiti bo treba tudi še letalske karte (naslednji teden) in TravelCarde za prevažanje z londonsko podzemno. Veliko olajšanje pa je v potovalni budžet tokrat prinesla predvsem daljna sorodnica Sanja, ki nama je z Urško prijazno ponudila prenočišče pri sebi doma. London, ready or not - here we come, you can't hide! :)

Danes je bil v službi zelo naporen dan in prileglo se je popoldne iti s staršema na pico v Kaščo Mrlačnik na Brezovici in malo poklepetati. Priden je bil tudi Bajko - S57BBA, predsednik Radiokluba Ljubljana - S53AJK, ki je na klubski spletni strani ažuriral seznam članstva - na katerem sem se zdaj po skoraj letu članstva končno znašel tudi sam. ;) Ažuriran seznam članov je tudi na prenovljeni spletni strani KD PO Logatec, kjer so zdaj že dodani tudi mladi nadebudni tolkalski pripravniki, ki bodo svoje znanje prvič resnejše predstavili na našem letošnjem božično-novoletnem koncertu, ki bo - to je zdaj že znano in potrjeno - v petek, 28. decembra. Že zdaj prijazno vabljeni!

Sam bom šel v četrtek zelo verjetno poslušat tale koncert, v soboto pa si bova z Urško privoščila Barbaro Hendricks, ki bo ob spremljavi jazz kvarteta pela komade legendarne Lady Day - Billie Holiday. Ponovno sem bil tudi povabljen k sodelovanju z logaškim ŽePZ Tabor (njihov zborovodja je Zdravko Novak, čudovit človek in glasbenik in drag prijatelj), ki ga bom s tolkali spremljal pri dveh rezijanskih skladbicah Pavleta Merkuja, uspavanki Tonanina tonana in šaljivki Čarni kus II. Punce ju bodo izvedle na letošnjih Sozvočenjih 18. novembra (koncert osrednjeslovenske regije, celoten program si lahko ogledate tukaj) v Zagorju ob Savi. Vmes, prej in pozneje pa se bo gotov našlo še marsikaj ... Ja, ni kaj, zanimiva nova koncertna sezona se je res že začela s polno paro - in prav je tako. Bodi dovolj za nocoj, pa lep teden vsem; uživajte, se beremo!

sreda, 3. oktober 2007

Urška je nazaj

OK, malo zamujam, saj je prišla "že" v ponedeljek - vlak iz Benetk je bil celo točen in bilo je malo pred osmo večerno uro, ko sva si na glavni železniški postaji v Ljubljani po h'woodsko padla v objem. :) Kako se je imela, je že in verjetno še bo na svojem blogu napisala kar sama, sam pa sem imel do sedaj priložnost videti kar precej fotk, ki sta jih posneli s Petro (danes jih je Urška nebodigalena precej že poslala v razvijanje) in uživati v prinešenih dobrotah - zadnjem Harry Potter soundtracku, Jaws 30th Anniversary Special Edition dvojnem DVD-ju, rabljenem Hannibalu, majhni figurici irish cottage in še kaj bi se našlo, predvsem pa seveda v - Urški. :) Včeraj sem si v službi vzel dopust, tako da sva dan preživela skupaj in uživala in bilo je čudovito. Komaj že čakam vikend - še dobro, da je jutri že četrtek in pojutrišnjem petek! :)

Studio Delo je nov projekt časopisne hiše Delo, znane seveda predvsem po legendarnem časniku, na katerega sva se, takole mimogrede, z Urško ravno včeraj naročila in bova odsihmal Delo od ponedeljka do sobote prejemala kar v Šiško. Dokler sem bil še v službi na CSD, sem ga običajno več ali manj prebral kar tam, zdaj pa dostopa do njega nimam več - v kolikor si ga seveda ne kupim sam, kar se tudi zgodi precej pogosto - in odkril sem, da ga zelo pogrešam. Tudi Urška je rada na tekočem in odločila sva se, da postaneva naročnika. Poleg tega ima Urška kot študentka na naročnino še 10 % popusta, tako da odločitev ni bila pretežka. Zdaj naju zanima samo še, kdaj ga bodo začeli pošiljati (včeraj sva prek spletne strani oddala naročilo, danes pa poslala še Urškino potrdilo o šolanju).
A nazaj k izhodišču - Studio Delo je očitno nekakšen poskus pariranja podobnim novičarskim portalom, kot sta npr. 24 ur.com in rtvslo.si, kjer je najti tudi obilo video novic. Na SD bodo očitno vsak dan pripravljali Novice ob 15h in spremljali vse aktualne dogodke. Stvar - ki seveda sama po sebi ni nič novega - so očitno zastavili precej resno, saj imajo lastno novinarsko ekipo, studio itd. Non nova, sed nove, bi se reklo. Danes sem si iz firbca pogledal, kako je na podelitvi Vikendovih Gongov Lado Bizovičar oponašal Jana Plestenjaka, a sem bil bolj ko ne razočaran. Zvok je bolj slab, performans sam se mi pa tudi ne zdi nič posebnega. Vsaj tisto znamenito latinoloverjevsko nekajdnevno strnišče na obrazu bi si lahko pustil. :)

Včeraj popoldne sva se z Urško zapeljala v BTC, da je Petri, ki je ravno končala šiht v Felixu, vrnila fotoaparat. Potem sva se podala na krajši shopping "pohod" - tokrat na moje veliko zadovoljstvo po tehničnih trgovinah, saj sva najprej uletela v Big Bang Giga, potem v Conrada, v Comshop in nazadnje še v Müllerja. Rezultat je bil seveda nekaj zapravljenih € in nekaj nove lastnine. Sam sem postal ponosni lastnik Logitechovega brezžičnega kompleta miške in tipkovnice Deluxe 650 Cordless Desktop v črni barvi. Poglej, mami, brez žic! :) Mišje revše je ostalo brez repa, prav žalosten pogled. Je pa oboje čudovito, sploh tipkanje na tipkovnico je pravi užitek in danes še dodatna motivacija za pisanje bloga. ;) Kmalu se bom itak razvadil. :) Urška si je tudi sama omislila novo tehnološko čudo, a da ji ne vzamem veselja, bom podrobnosti zamolčal. Rečem lahko samo, da sem ji še vedno fovš. :)

Prihajajoči vikend bo glasbeno (spet) pester. Začelo se bo že jutri, ko imamo z Golaž godbo popoldne nastop pred DSO Kolezija, v petek pa sledi običajna "runda" vaj s simfoničnim in pihalnim orkestrom. V soboto dopoldne (predvidoma ob 10h) naj bi s pihalnim orkestrom nastopili na ljubljanskem Kongresnem trgu, a me malo skrbi vremenska napoved, ki za soboto napoveduje vsaj precejšen hlad, če že ne kakšnih dežnih kapelj. Na hladnem sedeti in igrati pa ni niti najmanj prijetno, sploh za pihalce in trobilce, ki se jim neprestano razglašujejo inštrumenti. Bomo videli, morda pa se nas narava le usmili.

Sicer pa sem prejle pogledal tudi poročila - nil novi sub Sole. Strojanovi se še vedno pregovarjajo z MOP (po zadnji verziji se bodo na novo lokacijo menda lahko preselili šele čez kakšno leto, saj MOL očitno potrebuje toliko časa, da ji ugotovi namembnost - ah, ti Vogoni!), podražitvam še vedno ni videti konca, predsedniški kandidati se še vedno borijo za glasove volivcev in kakovostno zdravstvo si še vedno lahko privoščijo samo tisti z debelimi denarnicami. Welcome to the desert of the real, bi porekel Morpheus. Uživajte, se beremo.