Revolucionarni sonet

You say you want a revolution, well, you know, we all want to change the world ... so peli The Beatles. Frédéric Chopin je davnega leta 1831 napisal čudovito Revolucionarno etudo v c-molu (Jordan Rudess: "Dobra vaja za mojo levo roko"! :)), s članicami in članom Literarnega društva Zeleni oblaki pa smo na včerajšnjem srečanju z improviziranjem v kakšne pol ure napisali pravi pravcati "revolucionarni sonet". :) Objavo si vsekakor zasluži tu na blogu, pa tudi kje drugje - morda ga pošljem na naslov Urada predsednika vlade ali na Delova Pisma bralcev. Nedvomno bi požel velik uspeh. :) Sonet ima sicer tudi "uradni" naslov, ki pa naj zaenkrat ostane v krogu Zelenih oblakov. Uživajte v branju in izrazite (ne)strinjanje! :)

Revolucionarni sonet

Za višje plače narod se boril je,
v soboto na veliko demonstriral,
zariplih lic je vpil, promet oviral,
že davno up na boljši čas zgubil je.

Nekdanjih dni v pozabo izobilje
odšlo je, upokojenec je shiral,
študent se po zaslužku je oziral,
nad delavcem tajkunsko je nasilje.

Pošteno delo prave cene nima,
gospôda je delodajalska gluha,
ne sliši prošenj, lažno pa jim kima ...

In vlada, ki za vse je brez posluha,
naj ve, da zdaj, ko je na pragu zima,
obljub smo siti, ne pa tudi kruha!

Tempus fugit irreparabile ...

... je že davno tega v svojih Georgikah pomodroval Vergil, in imel je prav. Pretekli konec tedna sem namreč vstopil že v svoje 27. leto. Hudiča! No, po eni strani sem seveda še smrkavec, a starost preko četrt stoletja tudu že nekaj pomeni. Bližam se Kristusovim letom. Kyrie eleison! :) Rojstnodnevna "bera" je bila kar bogata. Veliko iskrenih čestitk, objemov, stiskov rok, poljubov, dobrih želja, sladkarij, SMS-ov in, last but not least, tudi nezanemarljiva količina trdne €-valute. Hej, splača se starati! :D

Pa poglejmo, kaj sem v preteklih dveh dneh naročil:

Čudovito. Seveda se daleč najbolj veselim zadnjega popolnega soundtracka Jacksonove TLotR filmske trilogije, ki je končno izšel. Naročil sem ga danes pri Amazonu, tako da ga pričakujem v naslednjih 10-14 dneh. Dve plošči, ki sem ju naročil pri Varèse Sarabande Soundtrack Clubu, bosta poslani šele po 3. decembru, tako da prideta nekje v sredini naslednjega meseca, kar pa je seveda ravno prav, ker The Lord of the Rings - The Return of the King Complete Recordings (štirje avdio CD-ji + en obojestranski DVD), o katerih so se že obsežno razpisali npr. na Filmtracks in SoundtrackNet, še posebej težko čakam.

Kot zadnjih nekaj let, smo se za moj rojstni dan tudi letos odpravili na Gorenjsko, natančneje v Šenčur, kjer stoji čudovita Gostilna Ančka, ki jo vodita zakonca Magdič in ki je pred leti gostila npr. samega Rogerja Moora, ki kar ni mogel prehvaliti njene čudovite kulinarične ponudbe. Če je poskusil njihov sesekljan zrezek v gobovi/smetanovi omaki s širokimi rezanci, še posebej sočustvujem z njim. Resnično božansko. Če bi imeli angelčki ritke ... :) Če Ančke še ne poznate ali se tam še niste ustavili, vam obisk definitivno najtopleje priporočam. Manj kot ***** si nikakor ne zaslužijo! Ko smo bili že ravno v Šenčurju, sem hitro poklical še preljubo Meto - Celebriel, ki si je mogla na račun mojega sitnarjenja sicer zelo na hitro posušiti lase, a ji je vendarle uspelo, tako da je le uletela na kavo. :)

Takole pa je bilo v nedeljo, 18. novembra na zborovskih Sozvočenjih 2007 v Zagorju, kjer sem s tolkali pri dveh skladbah (Pavle Merkù: Tonanina tonana in Čarni kus II) spet spremljal ŽePZ Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka. Bilo je kar prijetno, srečal sem tudi starega tolkalskega kolega Miho Koritnika (igra v Orkestru Slovenske policije) in takorekoč že slovensko tolkalsko legendo Alojza Gradiška (igra v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija). Kot tolkalec sem si do sedaj nabral že kar nekaj sodelovanj s pevskimi zbori (MePZ Adoramus, PAZ Vinko Vodopivec, ŽePZ Tabor) in prav vsaka od teh izkušenj je za tolkalca, ki je sicer večinoma orkestrski glasbenik, po svoje dragocena. Treba je znati igrati z drugimi, jih poslušati, se jim prilagajati. Pri pevcih je to še posebej pomembno.

Doma v Logatcu smo danes končno dobili ADSL (SiOL-ov 1 Mbit/256 kB paket). Ker pa je naš skoraj 10 let stari PC svoja najboljša leta že zdavnaj pustil za sabo in se bova s sestro s svojima laptopoma zaenkrat na internet povezovala samo brezžično, sem danes v Big Bangu Giga v BTC-ju nabavil še brezžični router LinkSys WRT54GL. Jutri po službi letim v Logatec (po radioamatersko bi se reklo na QTH :)), kjer bom poskusil zadevo zmontirati, potem pa se mi bo mudilo še na sestanek LD Zeleni oblaki, kjer se moramo dogovoriti o podrobnostih našega letošnjega zadnjega literarnega večera, ki ga bomo imeli 15. decembra v knjižnici v Rovtah (in tako zaključili "turnejo" po logaški občini, saj smo že obiskali Hotedršico, Laze in Logatec). V petek bo spet čas za vaji simfoničnega in pihalnega orkestra, a to je že druga zgodba za kdaj drugič ... :) Za danes bodi dovolj; uživajte, se tipkamo!

Levstik 2007

Včeraj se je zgodil 21. tradicionalni Levstikov pohod od Litije do Čateža, ki sem ga sam letos prehodil že dvanajstič. Sicer imam v dnevniku uradno potrjenih le 11 pohodov (vključno z včerajšnjim; ker je v starem zmanjkalo prostora, sem dobil tudi nov dnevnik skupaj s prenosom desetih pohodov), ker prvo leto, ko sem se pohoda udeležil (1994), dnevnika še nisem imel oz. sploh nisem vedel, da obstaja.
Kakorkoli že, letos je bilo resnično čudovito vreme, pravzaprav se mi zdi, da v vseh letih, odkar se udeležujem pohoda, še nismo imeli tako lepega vremena. Jesen je pač letni čas, ko hitro preseneti (ali pa tudi ne) kakšno slabo - oblačno, vetrovno, deževno, sneženo ... vreme. Včeraj pa je bilo vsem cca. 15.000 pohodnikom resnično naklonjeno. Nekaj fotk je moč videti na uradni spletni strani pohoda, spodaj pa je naša gasilska fotka, na kateri sam žal manjkam, ker sem pač ravno fotografiral. :)

Od leve proti desni: Draž, Štefan, Breda, Stanka, Ivan, Dragica in Marko. Družba je bila vesela, tako da smo se imeli prav fino - kot tudi vsa leta doslej. Med potjo sem na frekvenci 145.325 MHz prisluhnil tudi kolegom radioamaterjem - soorganizatorjem in spregovoril nekaj besed z radioamaterjem, ki je delal s klubskim znakom S53E/M Radiokluba Litija - S59DLR (žal mi ni povedal svojega imena). Nasvidenje na 22. Levstikovem pohodu 8. novembra 2008! ;)

Kot sem napisal v prejšnji objavi, sem se v četrtek, 8. novembra po službi zapeljal v Logatec na Prolog po laptop HP Compaq 6715b, na katerega že veselo tipkam tudi tele vrstice. Z nakupom sem izjemno zadovoljen. Malo se sicer še privajam na njegove lastnosti (v nasprotju z običajnim namiznim računalnikom, ki sem ga bil pretežno vajen doslej), predvsem na tipkovnico, a večjih problemov seveda ni. Tudi torba svoje delo super opravlja, le da je zdaj, ko je v njej še sam računalnik z vso opremo (napajalni/polnilni adapter, miška ...), postala kar nekako tesna. :) Pri Urški doma, kjer se trenutno nahajam, imajo brezžični router TP-Link TL-WR642G, s katerim WLAN-internet brezhibno deluje iz zgornjega v spodnje nadstopje (kjer je Urškina soba). Enak router bo v kratkem treba nabaviti še za k nam doma, poleg tega pa urediti tudi enega od ADSL paketov, da bo internet končno deloval tako, kot je treba.

Moj zelo drag prijatelj in nasploh fenomenalen človek Mitja Reichenberg je pri založbi Didakta izdal novo knjigo z naslovom Klasična glasba v filmu.

V njej je, kot pravi uradni opis, zbral izjemno veliko število podatkov in na podlagi tega plastično prikazal, kako in na kakšen način so glasbo posameznih velikih imen svetovne glasbe v svojih filmih uporabljali svetovni režiserji, od najbolj znanih vrhunskih umetnin pa do razvpitih uspešnic velikega platna. Knjiga je tako poljudno in privlačno napisan zgodovinski in kritični pregled klasične glasbe, kot je bila uporabljena v najrazličnejših filmih, od nastanka sedme umetnosti pa vse do danes. Vsem filmofilom in avdiofilom jo seveda toplo priporočam v branje, pa tudi vsem ostalim, ki se zavedajo, da film in glasba drug brez drugega pač ne moreta. Če vas zadeva zanima in bi jo radi imeli, se obrnite name in zelo verjetno vam jo lahko priskrbim s popustom nekaj €. ;)

Ta vikend sem si vzel nekaj časa tudi za malo bolj podrobno poslušanje Simfonije št. 0 belgijskega skladatelja Barta Picqueurja, ki jo bomo (vsaj delno) izvajali na jubilejnem koncertu naslednje leto ob 95. obletnici Pihalnega orkestra Logatec. Zadeva je slišati resnično impresivno, bo pa za orkester verjetno kar kislo jabolko, saj je zelo težka (prvi stavek je npr. pisan za pet timpanov, kar je precejšnja redkost). A ko človek enkrat odigra npr. Van der Roostovo Sinfonietto, skoraj dobi občutek, da je sposoben odigrati karkoli. :)

Sicer pa je danes seveda najbolj aktualno vprašanje, ali se bo v predsedniško palačo čez nekaj tednov preselil Türk ali Peterle. Čez nekaj ur bo vse že precej jasno (prikladna je tudi spletna stran DVK). Tudi sam danes še nisem šel volit, bo pa to zelo v kratkem, saj se takoj po dokončanju tega zapisa odpravljam v Logatec na volišče ter domov pod tuš in napakirat za v LJ, kamor se z Urško odpravljava zvečer, ko dokonča delo na volišču v Hotedršici. Kakršenkoli že bo izid, naj bo po vašem okusu. :) Uživajte, se beremo!

HP Compaq 6715b

... bo moj! :) Lepotca, nad katerim se navdušujem že nekaj časa, dokončno pa me je zanj zrajcala sestra, ki si ga je (predvsem v študijske namene) omislila pred kratkim (kupila ga je pri Prologu, kar je tudi moj namen). Tudi sicer se (predvsem HP-jevi) laptopi zadnje čase prodajajo skoraj kot banane na tržnici. V to sem se včeraj lahko prepričal tudi sam, ko sem se po službi zapeljal do Big Banga Giga nasproti Koloseja in si nabavil super Belkinovo torbo za laptop in glej ga zlomka - pred mano so bili na blagajni v vrsti trije ponosni lastniki laptopov in vsi so imeli HP-jeve škatle. Ni kaj, zadeva zna biti res priročna, praktična in uporabna, pa naj bo to za pogledati kakšen film, napisati kakšen članek ali recenzijo, postoriti še kaj za službo, se sprostiti s pasjanso ali kaj čisto drugega. Super zadeva je tudi možnost wireless interneta, kjer je to omogočeno; v zadnjem času je to na vse več krajih - razni lokali, letališča, knjigarne, domovi z brezžičnimi routerji ... Ni kaj, prenosniki so postali (in bodo postali še bolj) nepogrešljivi za sodobnega človeka, ki je ves čas on the move in ki je popolnoma izgubil stik z naravo in duhovnostjo. :) Malo za šalo, malo za res, a laptop je koristna zadeva. Zame bo definitivno.

Aja, včeraj sem si omislil še Badalamentijev Twin Peaks soundtrack, ki je res prava poslastica. Fenomenalno. Uspelo mi je celo napolniti BB kartico za popust in ob naslednjem nakupu nad 50 € imam zdaj do konca leta 20 € popusta. Nedvomno bo prišlo prav. :) Za Musko moram čimprej recenzirati še dve plošči (na obeh sodeluje Andrej Zupan), dve svoji (Legende in Srečanja) pa mi je zadnjič podaril klarinetist Orkestra Slovenske filharmonije Dušan Sodja (na obeh sodeluje s pianistko Tatjano Kaučič). Čez nekaj dni me čaka še ena zelo prijetna dolžnost - naročilo TLotR - TRotK Complete Recordings na Amazonu, 19. novembra pa bo Varese Sarabande objavil nov paket CD-jev svojega Soundtrack Cluba. Hej, le kaj bi brez dobre glasbe?! :) Poleg tega imam v četrtek zvečer vajo z logaškim ŽePZ Tabor, s katerimi bom ponovno sodeloval (mislim, da sem o tem že pisal, podrobnosti o našem skupnem nastopu je moč najti tukaj).

Nezadržno se bliža tudi drugi - in odločilni - krog volitev za novega predsednika Republike Slovenije. V zadnjih nekaj dneh je, kot se zdi, Peterleta kar dobro zagrabila panika zaradi precejšnje prednosti, ki jo ima pred njim - vsaj po mnogih javnih anketah sodeč - Türk. Končno sta od trepljanja po ramenih in vljudnega klepetanja prešla tudi na bolj "žolčne" debate, začel pa je seveda Peterle, ki je po mojem občutku nekoliko v act of desperation stilu začel klobasati, kako da je Türk brez osamosvojitvenih zaslug. Ja, en teden pred dokončno odločitvijo naroda sta se vendarle začela "klati", s tem da je Türk še vedno precej hladnokrven (ali pa daje samo tak vtis) in zadržan, čeprav je na dan prišlo kar nekaj razlik v njunih mišljenjih (zelo zanimiv intervju z obema je bil objavljen tudi v zadnji Sobotni prilogi Dela). Razplet bo vsekakor zanimiv, videli pa ga bomo že čez nekaj dni.
Prišla in minila sta tudi dva državna praznika, 31. oktober z neposrečeno državno proslavo in znameniti prvi-dejmo-zrihtat-naš-grob-lepše-kot-sosed-pa-dajmo-gor-ene-30-sveč-november. :P Kot vsako leto, smo se tudi letos odpravili na Vrhniko, v Ljubljano in na Gorenjsko, kjer je nad vhodom na neko manjše krajevno pokopališče napis, s katerim preminuli, ki na njem počivajo, pozdravljajo svoje obiskovalce in ki da misliti vsakomur, ki jih obišče: Kar ste vi, smo bili mi, kar smo ni, to boste vi! Zares, ashes to ashes, dust to dust, toda tudi the spirit carries on in non nisi morte mutor.

Hura, zelo blizu je tudi že sobotni 21. Levstikov pohod od Litije do Čateža, ki se ga tradicionalno udeležujem že od leta 1994; vmes sem dvakrat manjkal, lani dobil priznanje za desetkrat prehojen pohod, letos pa se veselim že svojega enajstega popotovanja. Zaenkrat kaže, da bo vreme OK (dežja nikar!), družba pa gotovo dobra. Morda se letos pridruži še Miran z družino - pod njegovim mentorstvom sem v daljnem 7. razredu OŠ prvič prehodil pohod, kar je bil conditio sine qua non za "obstoj" v krožku MRK (mladi raziskovalci krasa), ki ga je vodil. Upam, da se tudi letos pridruži prijatelj Marko, družinski člani (vsaj dva :P) in prijatelji in mogoče še kdo. Gotovo bo veselo in fajn, kot vsako leto doslej. Levstik je že vedel (zakaj je za 22-kilometrsko pot, ki jo prehodiš v cca. šestih urah, porabil tri tedne)! :)

Toliko za danes, sapienti sat. Vsem želim lepe jesenske dni; uživajte, se beremo.