Prejšnjo soboto, 23. maja smo se s Pihalnim orkestrom Logatec odpravili v Maribor na 29. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v koncertni težavnostni stopnji v organizaciji Zveze slovenskih godb. Na zgornji fotki nas vidite na odru med tekmovalnim nastopom. Tekmovalni program je bil zelo zahteven, predvsem čudovita, a tehnično in interpretativno res precej naporna Symphony No. 0 'Phoenix ex cinere suo renascitur' Barta Picqueurja (skladba po lastnem izboru), pa tudi Reedov Praise Jerusalem! in Švarovi Istrski plesi (obe obvezni skladbi) niso bili od muh. :P Nedvomno lahko rečem, da smo se vsi člani orkestra in dirigent tokrat res maksimalno potrudili in dali od sebe vse najboljše, kar zmoremo. Rezultat je bil super občutek na odru in fenomenalen nastop, verjetno res najboljši v zgodovini orkestra, kot je pozneje zapisal eden od članov orkestra, nedvomno pa najboljši koncert, odkar sam igram v orkestru (dobrih 11 let).Po tako super koncertu so bila pričakovanja članov orkestra in dirigenta seveda upravičeno zelo visoka, če povem po pravici, se je veliko govorilo o drugem ali celo prvem mestu. Na tekmovanju je sicer nastopilo pet orkestrov: Papirniški pihalni orkester Vevče (v katerem prvo flavto izvrstno igra moja Špela), Delavska godba Trbovlje, naš orkester, Pihalni orkester Slovenj Gradec in Pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Že kar dolga leta je favorit na slovenskih tekmovanjih pihalnih orkestrov trboveljska godba in tudi letos so svoj sloves upravičili z absolutno zmago z rezultatom 94,17 % možnih točk. Na drugo mesto se je uvrstila mariborska godba, na tretje mesto Vevče, četrti smo bili Logatčani in zadnje, peto mesto je pripadlo orkestru iz Slovenj Gradca. (Podrobni rezultati so na voljo tukaj.)
Sam na tekmovanja že vsa leta hodim s filozofijo, da velika pričakovanja neizbežno potegnejo za seboj velika razočaranja, če se ne uresničijo, zato vedno raje pričakujem manj. Tako je bilo tudi tokrat, večina mojih sogodbenikov pa je odkrito pričakovala precej oz. zelo veliko. Zato je bilo razočaranje ob "šele" četrtem mestu za marsikoga toliko večje, čeprav smo dosegli 90,65 % točk in zlato plaketo, bravo mi! :-) Na tem mestu zato še enkrat čestitam vsem sogodbenikom, dirigentu Marjanu in predsedniku Slavku. Osebno sem z izkupičkom tekmovanja zelo zadovoljen, saj smo dobili zasluženo zlato plaketo in s tem potrdili vrhunsko koncertno formo orkestra ter bili obenem nagrajeni za trdo delo in dolge ure napornih vaj.
Takole smo po tekmovalnem nastopu ponosno pozirali fotografom. :-) Okej, dosihmal vse lepo in prav, me je pa pošteno razpizdilo nekaj stvari, ki sem jih izvedel po tekmovanju. Prva je bila ta, da smo nizko oceno baje dobili prav zaradi svoje izbirne skladbe, ki naj bi bila predolga in razvlečena, zato naj bi se člani mednarodne strokovne komisije (predsednik Miro Saje in člani Tomaž Habe, mag. Rudolf Zangl, Lazslo Marosi in dr. Richard Miles) na koncu že dolgočasili in zehali. Da crkneš, to pa je strokovnost, jebemti. V razpisu nikjer ne piše, kako dolga je lahko največ izbirna skladba, pač pa zgolj, da "ustreza ravni tekmovanja v trajanju najmanj 12 minut". Naša simfonija je bila resda dolga slabe pol ure, zato smo imeli tudi najdaljši tekmovalni koncert, a to ne more biti nikakršen razlog ali argument, da bi nas zaradi tega ocenili slabše - pa se je očitno zgodilo prav to. V nič boljšo voljo me ni spravila informacija, da naj bi po prvotnem ocenjevanju zlato plaketo dejansko prejela samo trboveljska godba, Logatec, Vevče in Maribor bi dobili srebrne, Slovenj Gradec pa bronasto plaketo. Ko so to videli, so se člani komisije odločili, da bodo vse ocene dvignili. Res zelo zanimivo.Očitno je res, kar je napisal eden naših članov - da so realni samo še rezultati tekmovanj, kjer se dosežki merijo s štoparicami ali metri in kar je na Facebooku komentiral eden mojih glasbenih prijateljev - da je glasbo nehvaležno ocenjevati. Smešno se mi zdi, da nas je Habe ocenil s 96,66 % možnih točk, Miles pa z 79,44 %, torej nam je prvi dodelil zlato plaketo s pohvalo, drugi pa bronasto (sic!). Res svašta. Jebi ga, vsa glasbena tekmovanja (Ema, Eurosong ...) so do neke mere kuhinja, a tudi ZSG-jevska tekmovanja so vedno slabša (ali, če povem lepo po domače - vsako tekmovanje je malo bolj v pizdi od prejšnjega). Med ocenami članov komisij so (pre)velike razlike, ocenjevati so začeli kategorije (poleg intonacije, zvoka, tempa, fraziranja ...), ki sploh niso predmet ocenjevanja itd. Pika na i je Milesova ocena, ki je res zelo nizka (ne vem, če nas je že kdaj kdo sploh tako slabo ocenil), pod njo pa piše, pazi to: "excellent performance - very expressive". LOL. Dr. Milesa sem po mailu povprašal za razlago tega paradoksa, a odgovora zaenkrat še ni.
Kakorkoli že, pozabimo na vse te probleme in potegnimo iz cele izkušnje nekaj pozitivnega. Konec koncev smo dobili že tretjo zlato plaketo zapored in kakovostno (spet) zrastli, to pa je konec koncev tudi pravi namen in cilj napornih študijev koncertnih tekmovalnih programov. Glavno, da smo na odru uživali, da je bilo kosilo po tekmovanju dobro, da sem bil doma že okrog petih popoldne in da sem se v Mariboru fotkal z izjemnim timpanistom Simfonikov RTV Slovenija Andražem Poljancem, ki je igral z nami. :-)Na koncu naj se globoko (a ne preglobogo :D) opravičim za tole objavo vsem glasbenim nefanatikom in ostalemu bralstvu, ki mu visi dol za dogajanje na slovenski pihalni sceni, a treba je bilo zapisati tudi to. Naslednjič pa kaj bolj splošnega, obljubim. :-) Morda za začetek novička, da sem danes spet delal na Radiu 94 in NTR v Postojni in izvedel, da bom delal vse junijske nedeljske popoldanske termine, torej me boste na frekvencah omenjenega radia lahko poslušali vsako junijsko nedeljo med 15. in 18. uro. :-)
Tako, toliko za zadnji majniški dan leta Gospodovega MMIX, uživajte & se beremo naslednji mesec! :-)
P. S.: Določena oseba, sicer redna bralka tega bloga (se toplo priporočam tudi v prihodnje!), je bila v Mariboru s strani moje malenkosti opažena med malicanjem. Ker sem ji obljubil, da bom to vsekakor omenil na blogu, na tem mestu obljubo izpolnjujem. Dober tek! :-)))
