petek, 26. junij 2009

Fak, nenadoma je umrl Michael Jackson


Jebemti, ne morem verjeti, da Michaela Jacksona ni več. Včeraj mu je nenadoma odpovedalo srce in čeprav ga je njegov osebni zdravnik začel oživljati takorekoč takoj, z oživljanjem pa so nadaljevali še celo uro po prihodu v bolnišnico, mu ni bilo pomoči. Star je bil 50 let.

Brigajo me škandali, ki so se ves čas pletli okrog njega, brigajo me desetine plastičnih operacij in odpadanje nosu - človek je bil en največjih in najbolj izjemnih glasbenikov vseh časov in njegova plošča Thriller, ki jo ravnokar poslušam v njegov spomin in katere naslovnico vidite zgoraj, skoraj 27 let po izidu še vedno ostaja najbolje prodajan album vseh časov (cca. 109 milijonov prodanih izvodov; Back in Black, ki mu sledi, ima "samo" 45 milijonov).

Zato, Michael, requiescas in pace. Glasbeniki odhajajo, njihova glasba pa je večna.

torek, 23. junij 2009

Srečno, Lidija Kozlovič

Ko sem danes na Facebooku postal fan legendarnega, neponovljivega slovenskega mladinskega filma Sreča na vrvici, me je presenetila in užalostila novica, da je že v začetku junija v 71. letu starosti umrla igralka Lidija Kozlovič, ki je v omenjenem filmu tako super odigrala Matičevo (Matjaž Gruden) mamo. "Po hudi bolezni" piše v članku, kar gotovo pomeni raka, to prekletstvo modernega časa, ki mu je podleglo že vse preveč ljudi, tudi znancev in tudi zelo mladih, premladih ... A vseeno je bila Lidija Kozlovič igralka, za katero bi pričakoval, da bo ostala večno mlada, da se sploh ne bo postarala in da bo vedno prijazna Matičeva mama iz Sreče na vrvici. Temu seveda ni bilo tako, kajti, kot v še enem izjemnem filmu, Darabontovem The Green Mile, pove ostareli Paul Edgecomb: "We each owe a death, there are no exceptions ..."

Zato srečno, Lidija. Se vidimo, nekoč, nekje ...

sobota, 20. junij 2009

EMSO 2009

Ne, o nikakršni enotni matični številki občana ne bo govora. :-) Gre za evropski orkester študentov medicine ali v izvirniku European Medical Students' Orchestra. To je priložnostni simfonični orkester, katerega vaje in koncerti se vsako leto odvijejo v drugi evropski državi, pod vodstvom drugega dirigenta in z drugim programom. Letos se bo EMSO odvil v Sloveniji, natančneje v Ljubljani, vodil ga bo dirigent Marjan Grdadolnik, pridružil pa se mu bo še EMSC - evropski (pevski) zbor študentov medicine, ki ga bo vodila zborovodkinja Martina Batič. Obe zasedbi sestavljajo večinoma študentje medicine in mladi zdravniki iz cele Evrope.

In zakaj pišem o vsem tem? Ker bova letos v EMSO igrala tudi oba s Špelo. :-) Špela je sicer res mlada zdravnica, sam pa nisem niti študent medicine niti mladi zdravnik. :D A vseeno so me v orkester sprejeli, saj sta se dva prijavljena nemška tolkalca že pred časom hkrati odjavila in kot kaže, v zdravniških vrstah ni prav veliko tolkalcev. :-) Zato orkester v svoje vrste, če pač ni druge možnosti, sprejme tudi zunanje glasbenike nezdravnike, da je zasedba popolna. Tako me veseli, da mi bosta v orkestru poleg Špele in Marjana delala družbo tudi glasbena kolega iz logaške godbe, klarinetist Jure in trobentač Jernej (celotno zasedbo orkestra si lahko ogledate tukaj).

Program obeh koncertov (prvi bo 8. avgusta v Piranu, drugi 9. avgusta v Slovenski filharmoniji v Ljubljani) bo čudovito poslušljiv; posebej bi izpostavil prelepo Schubertovo tretjo simfonijo v D-duru D 200, pa Haydnovo (200. obletnica smrti, se razume!) Missa St. Nicolai v G-duru Hob. XXII:6 in čudovito uglasbitev znamenitega psalma De profundis Micheleja Josie (celoten program tukaj). Sploh Schubertova simfonija je res super glasba, iz katere vejejo sama vedrina, dobra volja in benevolenca; po mojem skromnem mnenju eno najbolj poslušljivih klasičnih del, s katerimi je občasno mogoče tudi največje skeptike prepričati, da je klasična glasba primerna za vsako uho. :-) Zato vas, preljubo mi bralstvo, že ob tej priliki karseda prijazno vabim na vsaj enega od obeh koncertov - zagotovo vam ne bo žal!

Sicer pa se prav jutri začenja poletje 2009 (glede na današnje vreme bi prej rekel, da jesen :D) in tudi sam se bom v začetku julija za dva tedna odklopil od službenih in ostalih obveznosti. Najbolj se seveda veselim čofotanja v Termah 3000 (Moravske Toplice), kamor se za slab teden odpravljam tudi letos (Špela se mi bo žal lahko pridružila le za dva ali tri dni). Sledil bo še koncert ali trije na letošnjem Festivalu Ljubljana, zaključek dopusta pa ne bo tako idiličen, saj se bom k verjetno najboljšemu slovenskemu oralnemu kirurgu mag. Borutu Sotošku, dr. med. odpravil izklesat staro korenino, ki v čeljusti nima več kaj početi. "Kako pa to naredite?" sem ga radovedno (in nekoliko presrano, itak) pobaral pred dnevi na pregledu. "Oh, zadeva lahko traja 5 ali pa 45 minut, čisto odvisno od primera. Odrežemo dlesen, pobrusimo kost, nad korenino izvrtamo luknjo in korenino skozi to luknjo porinemo ven, potem pa vse skupaj zašijemo in čez kakšen teden poberemo šive." Dr. Sotošek mi je ta strašljivi opis podal tako, kot bi se bila pomenkovala, h kateri branjevki gre ob sobotah na tržnico po solato. :D Jebi ga, bo že, tudi to bo treba preživeti, potem bo pa menda pred tovrstnimi mesarjenji nekaj časa mir, Bog daj! :-)

No, pred vsemi temi poletnimi aktivnostmi pa me boste še najmanj dvakrat slišali na Radiu 94 in NTR (prvič že jutri med 15h in 18h, drugič pa 25. junija med 7h in 12h), dva tedna bo treba še hoditi na šiht, posneti novo TV oddajo s pihalnim orkestrom, iti poslušat čimveč koncertov na 50. ljubljanski jazz festival in odigrati koncert z logaškim big bandom na letošnjem MareziJazzu v Marezigah. Aja - pa napisati še kakšen blog tudi verjetno ne bi bila slaba ideja, ne?! ;-) Uživajte, se beremo.

torek, 9. junij 2009

Dream Theater spet v Sloveniji

Pred dnevi me je zelo razveselila novica, da vrhunski ameriški progresivni metalci Dream Theater, katerih ortodoksen fan sem že 10 let (od izida po mojem mnenju njihove še vedno najboljše plošče, nepozabne mojstrovine Metropolis Pt. 2: Scenes From a Memory), 31. oktobra v okviru evropske turneje Progressive Nation ob izidu nove plošče Black Clouds & Silver Linings (izide 23. junija!, naslovnica zgoraj) spet prihajajo v Slovenijo (seveda v ljubljansko Halo Tivoli). Predprodaja vstopnic se je prav danes začela na www.eventim.si, tule pa si lahko omislite še t. i. Meet and Greet Package, ki vsebuje naslednje poslastice:
  • Exclusive Meet and Greet with Dream Theater
  • Personal photograph with the band
  • Autograph session (includes 8 × 10 photo)
  • Official Meet and Greet Laminate
  • Exclusive Dream Theater Bandana
  • Set of Dream Theater Guitar Picks
  • Collectible Dream Theater "Black Clouds & Silver Linings" Patch
  • $25 voucher to the official Dream Theater online store
OK, jasno, da priznam, da je to zadeva le za najbolj obsedene fane, a mislim, da bom izkoristil to edinstveno priložnost (itak :D), izpljunil tistih 125 EUR in se šel po koncertu pogovorit in fotkat z legendarnimi Dreami. :-) Glede na single A Rite of Passage, ki je izšel 11. maja, kaže, da bo plošča spet nekoliko bolj "jezna", zveni zelo podobno odlični Train of Thought iz leta 2003. Super, komaj čakam, kajti (trenutno še) zadnja Systematic Chaos me ni ravno najbolj prepričala. :P

Sicer bo prihajajoča poletna koncertna sezona spet pestra in zanimiva. Neizmerno se veselim 50. ljubljanskega jazz festivala in letošnje izdaje Ljubljanskega festivala, v okviru katerega bo 20. avgusta v CD nastopil moj najljubši orkester na svetu, veličastni London Symphony Orchestra, seveda pod vodstvom aktualnega šefa dirigenta Valerija Gergijeva (klik za info o koncertu). Jasno, vstopnici imava s Špelo že kupljeni. :D Se bom pa v okviru festivala gotovo udeležil še enega ali treh koncertov, pa za kakšen jam session v Gaju bo spet skrajni čas, da o koncertih, ki jih imam za odigrati še sam, sploh ne govorim ...

Ko že ravno govorim o lastnih koncertih, naj velecenjeno bralstvo prijazno povabim na otvoritveni koncert 9. logaškega pomladnega festivala Veris, ki se ima zgoditi to soboto, 13. junija ob 19.30 v večnamenski dvorani ob OŠ 8 talcev v Logatcu. S Simfoničnim orkestrom GŠ Logatec bomo pod vodstvom Marjana Grdadolnika odigrali kul in ušesom prijazen program. :-) Le pridružite se nam!

Skratka, prihaja dolgo, vroče poletje, zame definitivno polno dobre glasbe, saj me poznate. :-) Tudi sami si privoščite kakšno glasbeno poslastico, lahko že danes, jutri ali ta vikend. Uživajte, se beremo.

ponedeljek, 1. junij 2009

Air France Flight 447

Kot ste verjetno do sedaj že vsi slišali, videli ali brali, se je danes zgodaj ponoči za letalom Airbus A330-200 francoske letalske družbe Air France, ki je letelo iz Rio de Janeira v Pariz, izgubila vsaka sled, saj je izginilo nekje nad Atlantikom. Na letu 447 je bilo 216 potnikov in 12 članov posadke, skupaj 228 duš. Grozljivo je dejstvo, da je zdaj že jasno, da nesreče letala, ki je očitno strmoglavilo v ocean, ni preživel nihče. Vsem žrtvam v spomin in svojcem v tolažbo je tu posnetek Barberjevega Adagia za godala, ki ga je nekaj dni po katastrofalnem 11. septembru 2001 v Londonu dirigiral Leonard Slatkin.



Letalske katastrofe me že dolgo časa fascinirajo na svoj grozljiv način in imel sem fazo, ko sem prav intenzivno raziskoval najhujše letalske nesreče vseh časov in kaj jih je povzročilo. Tenerifska letališka katastrofa, v kateri je 27. marca 1977 umrlo 583 ljudi, je še vedno najhujša letalska nesreča vseh časov, zelo grozljiva pa je tudi zgodba Pan Amovega leta 103, ki se je zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili teroristi, zrušil 21. decembra 1988 nad škotskim Lockerbiejem; umrlo je 270 ljudi, nekateri tudi na tleh, kamor je padlo letalo.

Žal imamo tudi Slovenci "svojo" letalsko katastrofo - Inex-Adria Aviopromet let 1308 (na zgornji fotki iz novembra 1981), ki se je 1. decembra 1981 (dobra dva tedna po mojem rojstvu) okrog 8h zjutraj zaletel v goro San Pietro blizu Ajaccia na Korziki. Življenje je izgubilo vseh 180 potnikov in članov posadke.

Seveda je verjetno odveč razlagati, da sem si s tem "študijem" letalskih nesreč naredil medvedjo uslugo, saj sem zdaj precej presran, ko moram na letalo ali pa ko se z njim pelje kdo od mojih dragih - npr. Špela, ki se je februarja med potovanjem v Patagonijo pošteno prefurala z avioni - tudi na dveh čezoceanskih letih, precej podobnih temu, ki je danes doživel tako nesrečno usodo. In čeprav je letalski transport statistično gledano še vedno daleč najvarnejši, kanček nelagodja ostaja. Sploh ob katastrofah, kakršna je današnja. Vsi preminuli naj počivajo v miru, v mislih bodimo z njimi in z njihovimi svojci in prijatelji, ki danes preživljajo pekel najbolj črnega dne v svojih življenjih.