tag:blogger.com,1999:blog-40218618854205673402024-02-07T20:57:55.205+01:00bLogaboječnostVsega po malem in malo o vsem ...Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.comBlogger187125tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-42095996995954888282012-11-19T17:52:00.000+01:002012-11-19T17:52:23.207+01:00Let the Skyfall, let it crumble<a href="http://3.bp.blogspot.com/-fpG9kY2dMds/UIozgZhA4YI/AAAAAAAAdq4/MZxiMpd210Q/s1600/skyfall+quad.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-fpG9kY2dMds/UIozgZhA4YI/AAAAAAAAdq4/MZxiMpd210Q/s400/skyfall+quad.jpg" width="400" /></a>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
POZOR: Spodnje besedilo vključuje spoilerje, ki vam lahko
pokvarijo ogled filma, zato vam priporočam, da zapisa ne berete, če si filma še
niste ogledali.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Končno sem si ga ogledal – najnovejšega Bonda, kajpada.
Nekaj ljudi, ki me poznajo kot hardcore bondofila, je namreč že začelo izražati
presenečenje in nejevero, ko so iz tedna v teden ugotavljali, da še vedno nisem
šel gledal <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Skyfalla</i>. S kolegom sva o
ogledu razmišljala med nedavnim obiskom Londona, a do realizacije vzlic kot
žafran dragih vstopnic (cca. 19 GBP!) v kombinaciji s pomanjkanjem časa in
razprodanostjo dvoran ni prišlo. Priložnost, ki smo jo naposled izkoristili, pa
se je pokazala prav na moj 31. rojstni dan. S Špelo sta se nama pridružila še
bivši sošolec in njegova punca in na petkov večer smo se skupaj odpravili v
ljubljanski Kolosej.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Filma ta trenutek še ne nameravam in ne želim podrobno
analizirati, ker se mi še ni pošteno usedel, poleg tega bo (po nakupu
Blu-rayja) potreben še kakšen ogled ali trije. Seveda pa je na zalogi kar nekaj
prvih vtisov. Nedvomno se ustvarjalci še nikoli niso tako intenzivno in na
takšen način odmaknili od konvencionalnosti ustaljene 007 formule, v kateri
s(m)o fani Bonda "varno zavetje" iskali in vedno znova tudi našli
pravzaprav zadnjih 50 let. Sproščenosti, šegavosti, komičnih elementov in
intenzivnejšega eskapizma, ki sta nam ga velikodušno servirala predvsem Moore
in Brosnan, skoraj ni več. 007 je zdaj zajeban, grdogled, mrtvo hladen in delno
zapit (z znamenitega <i style="mso-bidi-font-style: normal;">vodka martini,
shaken not stirred</i> je prešaltal kar na Budweiser) agent, s čimer se je zelo
približal dejanskemu Flemingovemu liku, kot ga poznamo iz romanov. Dvignil se
je nivo realistične komponente in po <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Casino
Royale</i> in <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Quantum of Solace</i> še
nadaljnje stopnjevanje radikalne preobrazbe Bondovega karakterja, s čimer se je
glavni junak približal bournovsko-ahilovskemu razpizdencu, ki mu dvojne igre,
nezaupanje, izdaje na vseh straneh<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in
laži na oči spuščajo vse gostejši mrak.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://www.allcelebspics.com/wp-content/gallery/judi-dench/judi-dench__1298696721-59301.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://www.allcelebspics.com/wp-content/gallery/judi-dench/judi-dench__1298696721-59301.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Craigova igra in interpretacija lika sta ob vsem povedanem
nedvomno vrhunski. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Skyfall</i> je film z
izjemnim režiserjem (Sam Mendes) in glavnim igralcem, ki sta potenciale drug
drugega izkoristila do zadnjega. (Tudi glavni negativec v podobi
Javierja Bardema je idealno prepričljiv in sočen.) Še noben film v franšizi ni
šel tako globoko v Bondovo preteklost; da je James sirota, je uspelo uganiti že
Vesper Lynd, tokrat pa uzremo tudi grob z imenoma njegovih krušnih staršev in
prisostvujemo popolnemu uničenju domačije, na kateri je preživel svoja otroška
leta. M-ina smrt je bila nepričakovana, šokantna in zame osebno nepotrebna,
razumem pa, da se je fenomenalna Judi Dench, definitivno najboljša M do sedaj,
pri svoji visoki starosti in težavah z vidom verjetno želela počasi umakniti.
Vsekakor je odšla v velikem slogu, saj še v nobenem filmu do sedaj ni imela
tako pomembne vloge (nekje daleč na 2. mestu je <i style="mso-bidi-font-style: normal;">The World Is Not Enough</i>, v katerem jo ugrabita Renard in Elektra
King). Če sem prav videl, Bondu ob njeni smrti po licu spolzi solza, kar je nov
"rekord" franšize; ko je solzo za umorjeno ženo Tracy v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">On
Her Majesty's Secret Service</i> želel potočiti novoporočeni George Lazenby, so
mu to prepovedali, češ da Bond nikoli ne joče. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Nedvomno je Craigov Bond veliko bolj "človeški" –
je agent, ki ima tudi svoje napake in slabosti, občuti in svobodno izraža jezo,
razočaranje, žalost in bolečine. Njegove odločitve se ne izkažejo vedno za
pravilne, ob začetku filma kot neobriti zanemarjenec živi v samovoljnem
izgnanstvu in se zapija kot tisoči drugih slabičev, ki najdejo izhod v
alkoholu. Craigov 007 je svetlobna leta daleč od že omenjenih Moora in
Brosnana, a veliko bližje interpretaciji Daltona, ki je tudi sam stremel točno
k temu – da bi se s svojim Bondom približal Flemingovemu in da bi jasno
pokazal, da Bond ni supermanovski vsemogočnež.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Craig je nedvomno najboljši Bond do sedaj – da, zame osebno
vsekakor boljši tudi od (precenjenega) Conneryja. Toda <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Skyfall</i> ni najboljša bondiada do sedaj. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Casino Royale</i> (2006) jo namreč pusti kar nekaj korakov za seboj. A
ker je na sceno prišel novi M in ker je 007 ob zaključku <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Skyfalla</i> videti zelo motiviran in pripravljen na akcijo, bo
vsekakor zanimivo videti, ali bo kateri od Craigovih prihodnjih dveh filmov
(naslednji naj bi prišel v kina jeseni 2014) Casino Royale vendarle uspel
preseči.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Če smo že videli boljše bondiade, pa morda še nismo slišali
boljšega naslovnega komada, kot je Skyfall, ki ga je za film spisala in zapela
Adele. Z njim se (moj okus) lahko kosa le še Nobody Does It Better (iz <i style="mso-bidi-font-style: normal;">The Spy Who Loved Me</i>) in kakšen komad iz
naveze Barry-Bassey. Po povprečnosti naslovnih komadov zadnjih filmov (če
izpostavim skrajno svetlo izjemo You Know My Name in največje skrpucalo v
Bondovi zgodovini, Madonnin Die Another Day) je Adelin Skyfall popoln <i style="mso-bidi-font-style: normal;">breath of fresh air</i>, kot bi dejal Simon
Cowell, in vrhunski komad, ki bi si ga zaslužila vsaka bondiada. Filmska
glasba, tokrat izpod peresa Mendesovega hišnega skladatelja Thomasa Newmana je žal zgolj povprečna in
Arnoldovemu najboljšemu dosežku <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Tomorrow
Never Dies</i> seže morda do kolen. Glasbena akcija je preveč generična in
neizvirna, da bi vzbudila višji interes ali fascinirala povprečnega
gledalca-poslušalca do te mere, da bi si po ogledu filma kupil (ali vsaj z neta
snel) še soundtrack.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Največje razočaranje filmskega večera v Koloseju je bil žal
Kolosej sam. Morda bo najbolj zgovorno, če kopiram kar svoj nedavni status s
Facebooka: <span class="usercontent"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Spoštovani
Kolosej, ne boste me več videli. Vhodna avla kot svinjak, dotrajane dvorane,
znucan filmski trak, crap resolucija slike, sedeži, na katerih se zaradi obrabe
ne vidi več številk in človek posledično ne ve, kam bi se usedel in folk, ki v
kino ne hodi gledat filme, ampak debatirat, kašljat, čekirat telefon vsakih 10
minut in šumet z vrečkami bonbonov in čipsa (OK, za primitiven folk niste krivi
vi). NE, HVALA. Raje imam udobje in mir domačega kavča, Blu-ray in 1080p Full
HD sliko. Adijo, kino!</i></span><i style="mso-bidi-font-style: normal;"> […] <span class="uficommentbody">Čas jih je TOTALNO povozil. Pa kdo danes še vrti
najnovejše filme s trakov?! Katerega leta pa smo, 1960?! Kristalno jasno je, da
že leta in leta samo kasirajo in ne vlagajo NIČ v posodabljanje ali vsaj redno
vzdrževanje in ohranjanje opreme v top kondiciji!</span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span class="uficommentbody">Stanje v Koloseju je resnično porazno
in žalostno, po domače rečeno, totalen poden. </span>Pred <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Skyfallom</i> je bil moj zadnji film v Koloseju <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Quantum of Solace</i> pred štirimi leti, zdaj pa sem se trdno odločil,
da tja ne grem več. V filmu namreč lahko zdaj, ko so cene Blu-ray diskov že
tako padle (in še bolj bodo), za praktično isti denar v precej bolj idealnih
pogojih uživam v domači dnevni sobi, in to ne samo enkrat, pač pa znova in
znova, kolikor mi srce poželi. V kakšen kino se morda znova odpravim, ko bodo
filme začeli vrteti v digitalnem formatu in polni ločljivosti 1080p. Trenutno
stanje je namreč takšno, da leta 2012 v kinu gledamo filme z isto kakovostjo
slike, kot pred 20 in več leti, ko sem kot smrkavec v kinu gledal npr.
Burtonovega <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Batmana</i> ali Spielbergov <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Jurassic Park</i>.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kot 007 tradicionalist še vedno ne morem razumeti, da se <i style="mso-bidi-font-style: normal;">gunbarrel</i> zavrti na koncu filma, vseeno pa najslajši stavek odjavne
špice ostaja <i style="mso-bidi-font-style: normal;">James Bond Will Return</i>.
Komaj čakam.</div>
Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-44680979301340435562012-08-18T23:19:00.001+02:002012-08-18T23:23:58.902+02:00Jadralno padalstvo<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://static.nomad2000.si/uploads/x800/Tandem_paraglider_flights_Slovenia_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://static.nomad2000.si/uploads/x800/Tandem_paraglider_flights_Slovenia_1.jpg" width="400" /></a></div>
<blockquote class="tr_bq">
Leteti ... je že od nekdaj želja človeštva! Poletel boš tudi TI! </blockquote>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
Ja, v zadnjem času je moj blog praktično zamrl. Nekako sem izgubil voljo do pisanja, pa še takrat, ko se mi je zazdelo, da bi vendarle lahko kaj napisal, ko me je kaj zbodlo in mi dalo misliti, me pač ni bilo pred računalnikom ali pa sem imel za početi "kaj pametnejšega", npr. odigrati multiplayer rundo tega ali onega dela <i>Call of Duty</i> (večinoma <i>MW </i>ali <i>MW3</i>). Jebi ga, zavedam se, da sem že tako imel malo bralcev, pa še tisti, ki so mi bili zvesti, so verjetno že zdavnaj obupali nad mano. Škoda, kajti začetek je bil še kar obetaven; če prav pomislim, je moj blog pred kakšnim mesecem praznoval svoj peti rojstni dan - kar pa tudi ni tako zelo slabo, kajti videl sem že kar nekaj blogov, ki so jih lastniki odprli v začetnem navdušenju in ker je bilo to nekaj časa pač v modi (daj ne vem - a je še?), potem pa so po nekaj zapisih in/ali mesecih na zadevo preprosto pozabili (ZELO svetla izjema je tu npr. <a href="http://iztokgartner.blog.siol.net/">Gartner</a>, ki še kar vzdržuje svoj nori tempo po par objav na dan, svaka mu čast!). No, sam kljub vsemu ne mislim odnehati tako zlahka, tole je npr. tretji letošnji zapis in če je šlo rado v tretje, bo šlo tudi naprej! :-) Pa tudi za to, koliko ljudi (če sploh kdo) me bere, se ne sekiram preveč. Konec koncev <i>littera scripta manet</i> in če ne drugega, je to moj glavni credo, ko gre za blogopisje.</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
OK, toliko za uvodni diskurz, zdaj pa<i> ad rem</i> oz. kaj neki mi je bilo, da sem se spravil blog oživiti od mrtvih?! Hja, odgovor je in ni presenetljiv: pred kratkim sem z jadralnim padalom v tandemu poletel z Vogla v Bohinj oz. na obalo Bohinjskega jezera. Zadeva me je čakala že nekaj časa, saj sem darilni bon za omenjeni polet za 30. rojstni dan od družine dobil že lanskega novembra, zato so mojega odlašanja imeli počasi že vsi (predvsem VGM in Shpelish) poln kurac in me neumorno spraševali, kdaj bom že šel letet. Po svoje razumljivo, vendar če kdo misli, da sem bon šparal, ker bi me bilo strah letenja, ga moram grenko razočarati. Letenja me nikakor ni (in me nikoli ni bilo in ne bo) strah, višine prav tako, mi je pa bilo bona žal. Zdaj sem bonus pač porabil in za naslednjo rundo bo treba izkašljati € ali pa iti na tečaj. Ampak gremo lepo po vrsti ...</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
Na darilnem bonu, ki sem ga dobil za RD (in se ga neskončno razveselil), je lepa in idilična slika padalca, ki ob sončnem zahodu počasi pluje proti hribovju, obdanemu z meglicami. Skoraj kičasto, saj veste, tisti tip fotke, ki ga pogosto vidiš v kakšnih katalogih ali reklamah. Ampak zdaj, po poletu, se mi zadeva sploh ne zdi več tako patetična, poleg tega se mi svita, da je fotko verjetno posnel moj tandemski pilot, Matic Erbežnik, izjemen model, huda faca in, kot sem spoznal oz. dognal pozneje, velik mojster jadralnega padalstva in en najbolj izkušenih, utrjenih in prekaljenih pilotov jadralnega padala (solo in tandem) pri nas. Erbo leti že več kot 13 let, odletel je že blizu 1000 tandemov, trenutni rekord v preletu pa ima menda 238 km (letel je iz Slovenije nad Italijo in nazaj in bil v zraku 8-10 ur). Pravi norec - v najbolj pozitivnem smislu besede seveda! Tip, par let mlajši od mene, nabit s pozitivno energijo in optimizmom, s katerima te popolnoma okuži, pa če to hočeš ali ne. Ne vem, zakaj me je spomnil na Nejca Zaplotnika. Sumim, da živi Matic po podobni filozofiji, kot je nekoč Nejc: kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi ...</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
Na avgustovsko nedeljo sva se tako s Špelo odpeljala v Bohinj. Zadeva je zahtevala veliko usklajevanja in klicarjenja, kajti letenje s padalom je pač neizbežno močno odvisno od vremenskih razmer in vetra (moči in smeri). Vreme je bilo na tisto nedeljo še bolj kislo, iz Ivančne Gorice sva se sicer odpeljala v prijaznem soncu, toda bolj ko sva se bližala Gorenjski, več oblakov je bilo na nebu. Nisem se preveč sekiral, saj so bile že v planu tudi naslednje priložnosti, če se polet tisti dan ne bi posrečil. Z Maticem smo se tako okrog 9h zjutraj dobili pred hostlom pod Voglom in se pod oblačnim nebom strinjali, da vsaj zaenkrat zadeva odpade, obenem pa smo se zmenili, da se spet slišimo ob 13:30. S Špelo sva imela tako kar nekaj ur "prostega časa" - šla sva na sprehod ob jezeru, poležavala na travi, opazovala pristanke drugih padalcev, ki so leteli z Vogarja in naposled pojedla dobro pico. Ko sem se spet slišal z Maticem, so se "vremena Krajncam zjasnila" in možnost poleta je postala precej realna. Tako sem se ob 14h znašel na vrhu Vogla, Špela pa je v "stand-by-ju" za fotkanje in snemanje padala v zraku in pristanka ostala v dolini. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
Po uri sprehajanja, fotkanja in izogibanja ovcam, ki jih je bil Vogel poln, je ob 15h za mano z ogromnim ruzakom, v katerem so bili tandemsko padalo in dva letalna sedeža, prišel še Matic. Usedla sva se na sedežnico, ki pelje na Orlove glave, čvekala in se od zgornje postaje sedežnice sprehodila nekaj minut do glavnega vzletišča na Voglu. Matic je tam razprostrl in pripravil padalo in oba sedeža, naju vpel in mi dal nekaj kratkih navodil. Potem sva na "Tri, štiri, ZDAJ!" oba konkretno zalaufala po pobočju navzdol in po nekaj dodatnih korakih je zmanjkalo tal pod nogami. Letela sva!</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
Občutek v zraku je težko opisati, nedvomno pa boste vsi, ki ste že kdaj poleteli s padalom, v hipu razumeli, o čem govorim. Počutiš se popolnoma svobodno in sproščeno, nad teboj se pne kupola padala, vse naokrog tebe se ponujajo sapo jemajoči razgledi, pod teboj pa so stotine metrov ničesar do tal. Veter žvižga okrog ušes, oči se iskrijo, zavoji in ostali manevri padala, ki jih telo, nevajeno letenja po zraku, ne pričakuje, pa vsake toliko želodec pustijo nekje zadaj. Za podvig sem bil seveda polno opremljen - z zvestim Nikonom D90 okrog vratu in s PMR radijsko postajo, zataknjeno za padalsko solato iz trakov letalskega sedeža. S to malo postajo sva bila s Špelo srečno na zvezi zrak-zemlja vse do hipa, ko sem postajico direktno nad jezerom z neprevidnim gibom s fotoaparatom nesrečno poslal na kakšen kilometer prostega pada vse do vodne gladine. Kurc, bomo pa nov komplet nabavili, saj ni bilo drago! :-) Kakorkoli, pogovor kilometer nad jezerom je šel nekako takole:</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: Ooop!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: O fak, no!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: O, jeba!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: Lej, k bo padla u vodo!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: Ja, ja, zdej ga vidm ... Ou, ja, šou je.</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: O, fak!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: Pa sm ga ... Dobr, da ni komu na glavo ... Pa sm ga smle zapeu, pizda ...</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: O, pizda!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: Viš, prej ga pa nism mogu odpet! Ja, zdej pa Špela ...</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: Ojoj!</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>T: Mogoče je vidla.</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i>M: Ja, najbrž, ja.</i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
No, nesrečna postaja Brondi FX-200 je bila na srečo edini balast, ki sva ga z Maticem odvrgla, kajti že čez kakšnih 10 minut sva (po skupno kakšnih 20 minutah letenja) srečno pristala na pristajališču Pri Kramarju, direktno na plaži jezera. Špela je posnela tudi filmček najinega pristanka, sam pa sem med letenjem posnel še dva kratka filmčka; vse skupaj si zdaj redno ogledujem na PC-ju in podoživljam nepozabne trenutke v zraku. Kako je band ABBA v znameniti baladi <i>Eagle </i>dobro zadel ta nori feeling ...</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<i><span class="hasCaption">Flying high, high, I'm a bird in the sky, I'm an eagle that rides on the breeze<br /> High, high! What a feeling to fly over mountains and forests and seas<br /> And to go anywhere that I please ...</span></i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<span class="hasCaption">Doživetje me je popolnoma zastrupilo in se me dotaknilo na način, ki ga do tedaj še nisem občutil. Situacija je tako "huda", da sem si prisegel, da bom nekoč poletel tudi sam. Zato se slejkoprej odpravim v začetni tečaj jadralnega padalstva (treba bo našparati ...), potem bomo pa videli, kako naprej. Priskrbel sem si že nekaj literature, ki jo zdaj navdušeno prebiram, iščem dodatne vire po internetu in gledam posnetke poletov na YouTubu. Ja, ko te zagrabi, te zagrabi, tole padalstvo je bilo pri meni ljubezen na prvi pogled in samo upam lahko, da bo romanca uspešna in dolgotrajna ... :-) Za konec pa še video, ki nemara najlepše od vseh, ki sem jih odkril do zdaj, s posnetkom (če imate le možnost, si ga oglejte v ločljivosti Full HD) vse skupaj prikaže veliko bolje, kot jaz lahko na tem mestu razložim s še nekaj stranmi dodatnega filozofiranja. Toliko, uživajte in menda ... se beremo.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<span class="hasCaption"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span class="hasCaption"></span><iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/D2jCVNfzQLs?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-21415112150092653742012-02-11T17:10:00.000+01:002012-02-11T17:11:16.644+01:00V spomin Jerryju Goldsmithu<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://www.songwriting-guide.com/images/jerrygoldsmith.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://www.songwriting-guide.com/images/jerrygoldsmith.jpg" width="254" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Če sem posvetil zapis Johnu Williamsu, se lahko spomnem še enega velikana in legende filmske glasbe: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Jerry_Goldsmith"><b>Jerry Goldsmith</b></a> bi včeraj praznoval 83. rojstni dan. Žal je pokojni že od 21. julija 2004; letos se bomo torej spominjali že 8. obletnice njegove smrti. Skladatelj, ki je v karieri (zelo po krivici!) prejel enega samega oskarja - za fenomenalno glasbo (<a href="http://www.youtube.com/watch?v=VBZcf4GC2o8"><i>Ave Satani</i></a>!) v Donnerjevem horrorju <a href="http://www.imdb.com/title/tt0075005/"><i>The Omen</i></a> iz leta 1976 - je napisal glasbo za filme, kot so <i><a href="http://www.imdb.com/title/tt0078748/">Alien</a> </i>(moj najljubši Goldsmithov soundtrack, o katerem sem tudi <a href="http://maglorfin.blogspot.com/2009/07/mi-contra-fa-diabolus-in-musica.html">že pisal</a>), mnogi filmi in serije vesoljske sage <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Star_Trek"><i>Star Trek</i></a>, <a href="http://www.imdb.com/title/tt0100802/"><i>Total Recall</i></a>, <a href="http://www.imdb.com/title/tt0116253/"><i>Executive Decision</i></a> in za mnoge druge, ljubitelji filmske glasbe pa mu zaradi čopa, v katerega je rad nosil spete svoje dolge srebrnosive lase, še danes radi ljubkovalno rečemo <i>Ponytail</i>. :-) Jerry, <i>requiescas in pace!</i></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-86295843548184598342012-02-09T00:08:00.002+01:002012-02-09T00:09:42.539+01:00John Williams - osemdesetletnik<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgXHbhGzffVlo_r48OA1SsLSSREmKuaJpX74rrC2XQD1NJjz42GCN_mMQ-HxFfMAsGcU98BU3tjW3dbb30YqDjNY7nevLe5Unimo7eNgkvzdvZnvBgM91L8v2oLbJebjar-xgVn5-OdI8Ew/s1600/john-williams-1233846365-article-editorial-0.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgXHbhGzffVlo_r48OA1SsLSSREmKuaJpX74rrC2XQD1NJjz42GCN_mMQ-HxFfMAsGcU98BU3tjW3dbb30YqDjNY7nevLe5Unimo7eNgkvzdvZnvBgM91L8v2oLbJebjar-xgVn5-OdI8Ew/s1600/john-williams-1233846365-article-editorial-0.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Legendarni skladatelj filmske glasbe, zame osebno pa moj najljubši skladatelj vseh časov in definitivno najboljši skladatelj filmske glasbe za vedno, maestro <b>John Williams</b> prav danes, na naš kulturni praznik, slavi 80. let. Za častitljivo obletnico vse čestitke z željami, da bi mu zdravje in izjemni glasbeni navdih še dolgo služila, za vso prečudovito glasbo, ki jo je ustvaril, pa tisočkrat hvala!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Še vedno se živo spominjam, kako me je že kot 10-letnega mulca fascinirala Williamsova glasba, le da tedaj še nisem vedel, kdo je sploh to. Leta pozneje pa sem ugotovil, da je dejansko vse filmskoglasbene téme, ki so mi bile najbolj všeč, napisal isti človek in spoznal, da je to John Towner Williams, v New Yorku rojeni ameriški skladatelj, ki je najbolj znan po glasbi za space opera sago <i>Star Wars</i> in po nekajdesetletnem sodelovanju z režiserjem Stevenom Spielbergom. O Williamsu tu ne bi ponovno na dolgo in široko razpredal; kdor z njim in njegovim delom še ni seznanjen, naj si prebere <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_Williams">članek na Wikipedii</a> in/ali pobliže ogleda portal <a href="http://www.jwfan.com/">JWFan.com</a>, katerega dolgoletni član (in razpravljalec na forumu) sem tudi sam.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Glede na navedena dejstva sem bil toliko blj iz sebe od veselja, ko se mi je konec oktobra lani vendarle uresničila dolgoletna življenjska želja, da bi maestra Williamsa vendar lahko videl in slišal tudi v živo. S Špelo, Matejem (ki je tudi sam fan Williamsa in filmske glasbe, moj dober prijatelj in dvakratni sopotnik v London na koncerte filmske glasbe v izvedbi <a href="http://www.lso.co.uk/">London Symphony Orchestra</a>) in še dvema Špelinima prijateljicama smo iz Benetk prek Dublina odleteli v New York, tam preživeli čudovit teden, ogromno doživeli in videli, šli na večerjo s svetovno znanim skladateljem <a href="http://www.johandemeij.com/">Johanom de Meijem</a> in naposled poslušali koncert filmske glasbe v izvedbi <a href="http://www.nyphil.org/">New York Philharmonic</a> pod taktirko maestra Williamsa. To je bilo izjemno in nepozabno doživetje, ki se mi je za večno vtisnilo v spomin. Žal nismo dobili priložnosti, da bi po koncertu Williamsa srečali in poklepetali z njim, a že to, da sem ga imel čast videti in slišati v živo, je bilo nepopisno.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In prav iz vseh naštetih razlogov sem na današnji kulturni praznik (poleg občasih miselnih izletov v <a href="http://www.preseren.net/">Prešernovo</a> poezijo) poslušal samo Williamsovo glasbo (ta hip se vrti soundtrack filma <a href="http://www.imdb.com/title/tt0080684/"><i>Star Wars: Episode V - The Empire Strikes Back</i></a>), maestro pa je pred kratkim, ko je prejel 46. in 47. nominacijo za oskarja za svoje delo, postal drugi najbolj nominiran človek na svetu (takoj za Waltom Disneyjem). Ko bi kot 80-letnik vsaj dobil še svojega šestega oskarja. Mojster Williams, <i>thank you for the music</i> oz. kot je na koncu svojega nagovora poslušalcu v soundtracku enega od filmov o Harryju Potterju zapisal navdušeni režiser Alfonso Cuarón - <i>gracias, Maestro!</i></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-40114966839899130632011-12-25T23:13:00.000+01:002011-12-25T23:13:12.348+01:00Slovenija, od kod lepote tvoje<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://www.metrolic.com/wp-content/uploads/2011/01/2slovenia2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://www.metrolic.com/wp-content/uploads/2011/01/2slovenia2.jpg" width="318" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsake toliko na netu ali v kakšnem drugem mediju zasledim članek tega ali onega tujca (večinoma so to Američani - gl. tudi prejšnji zapis), ki mu je po bogsigavedi kakšnem naključju (skoraj vselej pa "po nesreči") uspelo odkriti našo kokoško in se je - uganili ste - na prvi pogled nesmrtno zaljubil vanjo. V Bled, Portorož, Ljubljano, Piran in dejstvo, da lahko dopoldne preživiš na smučišču, popoldne pa v topli morski vodi v enem od bazenov na obali.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako se je zgodilo tudi Američanki Meg Nesterov, ki je o Ljubljani zapisala tole: <i>When I found cheap airfare from Istanbul to Ljubljana, I didn't find many other travelers who'd been there or even say for sure which country it's in. The tiny of country of Slovenia is slightly smaller than New Jersey
and its capital city isn't known for much other than being difficult to
spell and pronounce (say "lyoob-lyAH-nah"). After spending a few days
there last month, I quickly fell madly in love with the city, and
recommend to everyone to add to their travel list.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Izvirni zapis najdete <a href="http://www.gadling.com/2011/12/13/10-reasons-to-travel-to-ljubljana/">tule</a>, gre pa za njen blog, ki ima menda neko vezo s časopisom New York Times, tako da verjetno doseže ogromno število ljudi in čisto možno je, da si bo na ta račun Slovenijo prišel ogledat kakšen dodaten turist.</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://ebooks-imgs.connect.com/product/400/000/000/000/000/097/707/400000000000000097707_s4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://ebooks-imgs.connect.com/product/400/000/000/000/000/097/707/400000000000000097707_s4.jpg" width="263" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Pri nas pa je bil v vlogi Unicefovega ambasadorja dobre volje pred kakšnimi 10 leti dvakrat tudi ex-007 (en mojih top 3 Bondov), <a href="http://roger-moore.com/">sir Roger Moore</a>, ki je v svoji avtobiografiji <a href="http://www.amazon.co.uk/My-Word-Bond-Autobiography/dp/1843173875/ref=sr_1_2?s=books&ie=UTF8&qid=1324850640&sr=1-2"><i>My Word Is My Bond</i></a> o Sloveniji zapisal: <i>I reckon that Slovenia is one of the world's best-kept secrets.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sam nisem nek hud popotnik, a v 30 letih sem vendarle že videl nekaj sveta, od Rima, Dunaja in Prage do Londona in New Yorka. In čeprav je ogromno Slovencev izjemnih svetovnih popotnikov, pa za nas vendarle velja, da lastno domovino precej slabo poznamo. Tudi sam marsikje še nikoli nisem bil. Radi bi šli na Tajsko, v Avstralijo, na Japonsko in ne vem kam še vse, o Sloveniji pa imamo bolj malo pojma! Zato je pozitivno, da se najdejo tudi turisti, ki so nad našo državo iskreno navdušeni, to na glas povedo (in nas na to dejstvo včasih dejansko spomnijo!) in se k nam tudi še kdaj vrnejo. Na srečo seveda živijo v blaženi nevednosti in o političnih in ostalih svinjarijah, ki se dogajajo pri nas, ne vedo nič in govorijo o "najboljši skrivnosti Evrope", "raju na Zemlji" in podobno. Jebi ga, <i>ignorance is bliss</i>, svinjarije pa se itak dogajajo povsod po svetu. Pa lepe praznike!</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-13157618870190189562011-12-11T18:39:00.001+01:002011-12-11T20:09:56.507+01:00Zanimiva zgodba<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://i43.tower.com/images/mm112481205/invisible-andrew-britton-book-cover-art.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://i43.tower.com/images/mm112481205/invisible-andrew-britton-book-cover-art.jpg" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Zanimiva, po svoje pa tudi žalostna. Kako odkritja včasih sledijo drugo drugemu in kako niso vsa prijetna ...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pred časom sem, kot to zelo rad počnem, v knjigarni (Mladinska knjiga v CityParku, ex-Vale Novak) brskal po paperbackih. Čeprav to počnem že leta in leta, me na nek način še vedno fascinira, koliko pisateljev je <i>out there</i> in koliko knjig napišejo vsako leto. Vsak bi rad uspel, postal slaven, bran in bogat.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako sem med brskanjem naletel na roman Andrewa Brittona <i>The Invisible</i>. Na prvi pogled pač samo še en politični triler z naslovnico, na kateri je - precej pričakovano in neoriginalno - Bela hiša<i> at night</i>, kar da slutiti, da se na neki točki v romanu razkrije politična zarota, ki sega v sam vrh ameriške politike, torej do PotUS-a ali v njegovo neposredno bližino. V glavnih vlogah agent agencije CIA in britanska analitičarka - še vedno neoriginalno in tudi citat iz premise, ki jo imajo tovrstni paperbacki praviloma vedno natisnjeno na zadnji platnici, ne izboljša vtisa: "[...] <i>as they work their way toward the target, it becomes clear to Kealey that anyone is fair game - and no one can be trusted.</i>"</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ampak okej, vse to še nič ne pomeni - tudi newyorški Kip svobode se da še vedno ujeti na izjemno fotko, čeprav so ga pred teboj slikali že milijoni turistov in ostalih fotografov. Seveda pa mora fotka imeti neko dodano vrednost, ki jo naredi izjemno. Podobno je seveda pri vsakem umetniškem ustvarjanju, pa naj gre za pisanje proze, poezije, glasbe; za slikanje, kiparjenje ...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Knjiga se mi je zdela zanimiva, zato sem si rekel, da jo bom - tako kot neštete druge pred in za njo - malo prelistal. Že na prvi strani zgodbe - dejansko na začetku prvega stavka - oko ujame ime Rebeka Česnik. S č-jem! Čakajte malo, v ameriških knjigah <i>nikoli </i>ne vidiš šumnikov. Kvečjemu c ali kakšen ch. Obrnem stran. Na dnu strani berem: <i>She had grown up on the Soča River in the Julian Alps, not far from the famed Predjama Castle... [...] Since leaving Frommer's the previous year, she had embarked on a freelance assignments for </i>Time<i>, </i>Newsweek<i>, </i>Le Monde<i>, </i>National Geographic<i>, and </i>Naša žena<i> in her native Slovenia, just to name a few.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Čakaj, čakaj zdaj! Halo?! Soča? Predjamski grad? Naša žena? WTF?!? Vse to izpisano pravilno in s šumniki?! Pa to svet ni videl! Dejansko sem bil šokiran nad tako očitno omembo Slovenije v tuji umetnosti - najbolj po letu 1996, ko smo v uvodnih minutah ameriške akcije <a href="http://www.imdb.com/title/tt0116253/"><i>Executive Decision</i></a> na zemljevidu lahko zagledali celo Slovenijo z označenimi mesti vred (čeprav so bile lokacije (in tudi slovenske meje) kar pošteno zgrešene), <a href="http://maglorfin.blogspot.com/2008/05/e-xcv-let.html">o čemer sem na blogu že pisal</a>. </div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://andrewbrittonbooks.com/images/page/photo.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://andrewbrittonbooks.com/images/page/photo.jpg" width="211" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Seveda sem takoj hotel izvedeti nekaj več o avtorju - kdo sploh je in od kod pozna Slovenijo tako dobro, da je dejansko že slišal za Našo ženo. Na koncu knjige najdem fotko in nekaj podatkov. Mlad fant, celo moj letnik - 1981. Čakaj malo, zakaj tukaj piše 1981-2008?!? Fak, tip je dejansko pokojni! Umrl, star 27 let. Kriza! Rojen v Angliji, s sedmimi leti preseljen v Ameriko, služil v ameriški vojski. Dejstvo, da je očitno obetaven pisatelj umrl tako mlad, me je vzpodbudilo, da sem doma, ko sem prišel do neta, raziskoval naprej. Članek na Wikipedii pravi: <i>On March 18, 2008, Britton died at the age of 27 of an undiagnosed heart condition in Durham, North Carolina<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Durham,_North_Carolina" title="Durham, North Carolina"></a>.</i> Slabih novic žal še ni konec: njegov brat, <i>Christopher, who according to his mother was despondent over Andrew's death, committed suicide on June 14th 2010. </i>Ogledam si še <a href="http://www.andrewbrittonbooks.com/">njegovo spletno stran</a>, ki pa očitno že dolgo ni bila posodobljena, saj njegova smrt sploh ni omenjena, piše pa tudi, da "bo" najnovejša knjiga izšla leta 2010.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Knjiga je sicer še v čakalni vrsti za branje, vsekakor pa se mi zdi škoda, da je avtor umrl - ker je bil mlad in gotovo nadarjen, pa tudi zato, ker mi zdaj verjetno nikoli ne bo uspelo odkriti, od kod je poznal Slovenijo - morda nas je kdaj obiskal, morda je imel tukaj prijatelja/-e ali celo žlahto ... <i>Si ei terra levis!</i></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-63711766165089636052011-11-21T23:07:00.001+01:002011-11-21T23:07:47.582+01:00Navodila za volitve<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://dl.dropbox.com/u/1015429/x.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="185" src="http://dl.dropbox.com/u/1015429/x.jpg" width="320" /></a></div>
Komentiraj, kdor more. Jaz sem ostal brez besed.Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-66561320647105158812011-09-13T23:15:00.001+02:002011-09-13T23:16:27.843+02:00Zje*ali s(m)o Si.mobil<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpQV7yt6gIif1H4Ll62jKJUmSth7VlsUlo5GvV-BYf9uvcBpDySodMGp3cuWMx624OmxhVbFWk_9B0_2O8jAbF_iZgjXIeFGzF531jqJkIn0E2oDKgM8edZT3lpKtrPS7AyYtgRIhsLADF/s1600/203581_150366628376566_6135184_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpQV7yt6gIif1H4Ll62jKJUmSth7VlsUlo5GvV-BYf9uvcBpDySodMGp3cuWMx624OmxhVbFWk_9B0_2O8jAbF_iZgjXIeFGzF531jqJkIn0E2oDKgM8edZT3lpKtrPS7AyYtgRIhsLADF/s400/203581_150366628376566_6135184_n.jpg" width="137" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
V zvezi z <a href="http://maglorfin.blogspot.com/2011/08/vojna-proti-simobilu.html">objavo izpred slabega meseca</a> z veseljem poročam, da s(m)o potrošniki tokratno vojno s pohlepno, kapitalistično nenasitno firmo vendarle dobili. Tržni inšpektorat (na katerega sem se s prijavo proti Si.mobilu obrnil tudi sam), je namreč ugotovil, da gre pri nameravani Si.mobilovi uvedbi t. i. nadomestila za upravljanje z naročniško številko "za nepošteno poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami prepovedana". Zato so operaterju izdali odločbo, s katero so mu prepovedali zaračunavanje omenjenega nadomestila in s tem razveselili na stotisoče Si.mobilovih naročnikov (polno obvestilo inšpektorata <a href="http://www.ti.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/2537/5421/3b30bef6cf/">tukaj</a>).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Si.mobil je tako neslavno spušil in se osramotil + izgubil veliko tisoč naročnikov (njihovo uradno obvestilo <a href="http://www.simobil.si/sl/inside.cp2?uid=FF5F8D9E-2A65-C55E-6F6F-0C7D955E7DE9&linkid=news&cid=C45CC6C5-8C1B-97D3-7033-0E30B0F0213C">tukaj</a> - neverjetno, kako kratko in jedrnato je napisano, ko pa so prej uvedbo nadomestila tako vehementno zagovarjali in trdili, da je v skladu z vso veljavno zakonodajo (<i>sic!</i>) - LOL), veselje in zmagoslavje uboge raje, ki jo (nas) že itak ožemajo na vsakem koraku, pa je bilo seveda toliko slajše; k zmagi je nedvomno pripomoglo tudi prizadevanje <a href="https://www.facebook.com/Proti.uvedbi.letnega.nadomestila">skupine na Facebooku</a>, v katero sem se včlanil in po svojih močeh prispeval tudi sam. Torej se še vedno da kaj doseči, če se stopi skupaj. <i>In eadem nave sumus!</i> Čeprav majhna in dokaj simbolnega pomena, je ta "zmaga" vendarle pomemben signal vsem nenasitnim turbokapitalistom, da se z ljudmi ne morejo zajebavati popolnoma po mili volji, kajti, kot pravita Murat in Jose, <i>glej, udarec se vrne in situacija se obrne</i> ... Uživajte, se beremo.</div>
Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-20306463722234032882011-09-11T13:10:00.001+02:002011-09-13T23:21:32.722+02:00Deseta obletnica 9/11<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://cayankee.blogs.com/photos/uncategorized/towers.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://cayankee.blogs.com/photos/uncategorized/towers.jpg" width="211" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Danes mineva deset let od dogodka, ki je v svetovni zgodovini in zavesti (p)ostal znan zgolj kot "11. september". Da, minilo je že desetletje od <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/9/11">terorističnih napadov na ZDA</a>, v katerih je 19 teroristov ugrabilo štiri potniška letala, polna goriva (in na srečo manj polna potnikov) in jih uporabilo kot orožje za množično uničevanje. Dejstva so verjetno dobro znana, a morda si bo kdo osvežil spomin.</div>
<ul style="text-align: justify;">
<li>8:46:30 - V severno stolpnico WTC v New Yorku z okvirno hitrostjo 790 km/h trešči prvo letalo, American Airlines let 11. V delčku sekunde umrejo vsi ljudje v letalu in na stotine ljudi v stolpnici. Ker udarec letala uniči vse poti in zasilne izhode navzdol (dvigala in stopnišča), so vsi preživeli nad 99. nadstropjem obsojeni na smrt.</li>
<li>8:49:34 - CNN začne kot prva TV postaja poročati o napadih in prekine svoj redni program z <i>breaking news</i> prekinitvijo. Slika kaže gorečo severno stolpnico, novinarka Carol Lin pa pove: <i>This just in. You are looking at obviously a very disturbing live shot there. That is the World Trade Center, and we have unconfirmed reports this morning that a plane has crashed into one of the towers of the World Trade Center. CNN Center right now is just beginning to work on this story, obviously calling our sources and trying to figure out exactly what happened, but clearly something relatively devastating happening this morning there on the south end of the island of Manhattan. That is once again, a picture of one of the towers of the World Trade Center.</i><br />Oglejte si spodnji arhivski posnetek te prve vključitve oz. začetka poročanja CNN.</li>
<center><iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="308" src="http://www.youtube.com/embed/JdVxUID5ocY" width="375"></iframe></center>
<li>8:48-10:28 - Iz obeh stolpnic v smrt skoči okrog 200 ljudi, ki ne morejo več prenesti žgoče vročine in gostega dima. V tem času nastane znamenita, a grozljiva fotografija <i>The Falling Man</i>. <br /><div style="text-align: center;">
<a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/05/The_Falling_Man.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/05/The_Falling_Man.jpg" width="251" /></a></div>
</li>
<li style="text-align: justify;">9:03:02 - V južno stolpnico WTC z okvirno hitrostjo 950 km/h trešči drugo letalo, United Airlines let 175. V delčku sekunde umrejo vsi ljudje v letalu in na stotine ljudi v stolpnici. Ker do tega trenutka živo sliko iz New Yorka zaradi goreče severne stolpnice prenaša že na desetine TV postaj, na milijone ljudi po celem svetu udarec letala vidi v živo.</li>
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="230" src="http://www.youtube.com/embed/XELamUnF0EU" width="375"></iframe>
<li style="text-align: justify;">9:06 - V majhni osnovni šoli na Floridi šef osebja Bele hiše Andrew Card ameriškemu predsedniku Georgeu W. Bushu, ki je tam na obisku in z učenci bere knjigo <i>The Pet Goat</i>, zašepeta: "V drugo stolpnico se je zaletelo drugo letalo. Amerika je napadena." Predsednik še nekaj minut mirno sedi v učilnici; pozneje izjavi, da se je tako odločil, da med učenci ne bi povzročil panike in strahu.</li>
<li style="text-align: justify;">9:37:46 - V Pentagon trešči tretje letalo, American Airlines let 77. Umre 64 ljudi v letalu ter 125 uslužbencev Pentagona.</li>
<li style="text-align: justify;">9:59:04 - Po 56 minutah in dveh sekundah od udarca leta UA 175 se zruši severna stolpnica WTC. Iz neposrednega območja trčenja (77.-85. nadstropje) in nadstropij nad njim se reši samo 14 ljudi. Umre več kot 1000 ljudi - čakajočih na rešitev, preživelih udarec letala in tistih, ki so hoteli pomagati - gasilcev, policistov, reševalcev in drugih. </li>
<li style="text-align: justify;">10:03:11 - 129 km od Pittsburgha v Pennsylvaniji se zruši četrto letalo, United let 93. V hipu umre vseh 44 ljudi na letalu. Pozneje preiskovalci ugotovijo, da je na letalu potem, ko so potniki prek komunikacije z domačimi ugotovili za napade, prišlo do upora, da so potniki napadli teroriste in da so se zelo verjetno odločili, da raje zrušijo letalo in se žrtvujejo, kot pa da bi jih doletela podobna usoda kot potnike prvih treh letal. Letalo naj bi bilo sicer namenjeno uničenju Kapitola ali Bele hiše v Washingtonu.</li>
<li style="text-align: justify;">10:28:25 - Po eni uri, 41 minutah in 45 sekundah od udarca leta AA 11 se zruši še južna stolpnica WTC. Tudi tu v zrušenju umre približno 1000 ljudi.</li>
<li style="text-align: justify;">12:15 (približno) - V zračnem prostoru nad ZDA ni več niti enega samega letala. Naslednjih nekaj dni ostane zračni prostor ZDA popolnoma zaprt, kar se zgodi prvič v zgodovini.</li>
<li style="text-align: justify;">23:30 - Predsednik Bush pred spanjem v svoj dnevnik zapiše: "Danes se je zgodil Pearl Harbor 21. stoletja ... Mislimo, da je bil Osama bin Laden."</li>
<li>22. julij 2004 - Takoimenovana 9/11 Commission, ki jo je ustanovil predsednik Bush, da bi raziskala napade, kako je do njih prišlo, njihove posledice in kaj se da iz njih naučiti, izda svoje končno poročilo, naslovljeno <i>The 9/11 Commission Report - </i><i>Final Report of the National Commission on Terrorist Attacks Upon the United States</i>.<br /><br /><div style="text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: center;">
<a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/911report_cover_HIGHRES.png/220px-911report_cover_HIGHRES.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/911report_cover_HIGHRES.png/220px-911report_cover_HIGHRES.png" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: left;">
</div>
</li>
</ul>
<div style="text-align: justify;">
Toliko na kratko o tistem usodnem dnevu; kompleten časovni trak najdete v <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_for_the_day_of_the_September_11_attacks">tem obširnem članku</a> na Wikipediji, kjer je seveda moč prebrati še na desetine zelo izčrpnih in informativnih člankov na témo 11. septembra 2001. O napadih je nastalo tudi ogromno teorij zarote; večina trdi, da so ZDA napadle same sebe in da sta se dvojčka WTC podrla s pomočjo prej nastavljenih eksplozivov po sistemu, kot inženirji nadzorovano podirajo stare, odslužene stolpnice. Odločitev, komu oz. kateri teoriji bo verjel, je seveda prepuščena vsakemu posamezniku, vsem pa v branje in raziskovanje toplo priporočam zelo obširen in obsežen portal <a href="http://911research.wtc7.net/index.html">9-11 Research</a>, na katerem najdete ogromno zbirko informacij in podatkov tako o uradnih, kot neuradnih - zarotniških razlagah 11. septembra. Glede United leta 93, na katerem se je zgodil upor potnikov in boj s teroristi, toplo priporočam ogled odlične ekranizacije Paula Greengrassa s preprostim naslovom <a href="http://www.imdb.com/title/tt0475276/"><i>United 93</i></a> - odličnega filma, ki ga znameniti filmski kritik Leonard Maltin v svoji oceni imenuje <i>impeccably crafted, emotionally charged drama</i>.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sam se spomnem, da sem bil tistega dne doma v Logatcu, tudi pri nas je bil, tako kot v New Yorku, lep sončen dan. Žal ne vem več, kako sem izvedel, kaj se dogaja, vem pa, da sem v nekem trenutku vklopil TV, poiskal CNN in tako kot milijoni ljudi po svetu, z odprtimi usti in zgrožen obsedel pred televizorjem. Ker sem bil takrat naročen na neko Mobitelovo storitev novic prek SMS-a, sem ob 18:42 (12:42 po newyorškem času) prejel naslednje sporočilo: <i>11Sep17:55 Generalni konzul republike Slovenije v New Yorku Andrej Podvrsic je dejal, da za zdaj nima podatkov o morebitnih zrtvah med Slovenci</i>. Naslednji dan sta tako Delo kot Dnevnik izšla tudi v posebnih izdajah (obe še vedno hranim), posvečenih izključno tragediji v Ameriki, in spomnem se Kučanovega in Drnovškovega TV-nagovora in sožalja. Kupil (in dokaj temeljito preštudiral) sem tudi že zgoraj omenjeno poročilo <i>The 9/11 Commission Report</i> in knjigo <i>102 Minutes - The Untold Story of the Fight to Survive Inside the Twin Towers</i>, ki pa jo moram še prebrati do konca. Skratka, 11. september me je vedno navdajal z nekakšno grozljivo fascinacijo, zato se še posebej veselim ogleda <a href="http://www.tributewtc.org/">Tribute WTC Visitor Centra</a>, ki ga bomo obiskali med našim skorajšnjim obiskom New Yorka (več o tem kmalu).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kakorkoli že, ne glede na to, katera razlaga dogodkov je prava oz. resnična - tega ne bomo verjetno nikoli izvedeli - ostaja dejstvo, da je v napadih 11. septembra 2001 umrlo skoraj 3000 ljudi - če odštejemo 19 teroristov, ki so ugrabili letala, so bili vsi ostali nedolžni, nič hudega sluteči civilisti, ki so torek, 11. 9. 2001 začeli kot vsak drug delovni dan. Njim in vsem žalujočim naj bo posvečena izvedba "najbolj žalostne skladbe vseh časov", Barberjevega <i>Adagia za godala op. 11</i>, ki so jo pod vodstvom dirigenta Leonarda Slatkina (na koncu skladbe je zajokal) izvedli v Londonu 15. septembra 2001 in jo prav tako posvetili vsem žrtvam napadov. V hipu, ko končujem ta zapis, do obletnice (prvega udarca prvega letala) manjka še dobro uro in pol. Naj se 11. september ne ponovi nikoli več!</div>
<br />
<br />
<center><iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="308" src="http://www.youtube.com/embed/RRMz8fKkG2g" width="375"></iframe></center>
Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-40645408472567306302011-08-25T16:04:00.006+02:002011-09-01T10:05:24.482+02:00Nikon D90<a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Nikon_D90P8.jpg/300px-Nikon_D90P8.jpg"><img alt="" border="0" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Nikon_D90P8.jpg/300px-Nikon_D90P8.jpg" style="cursor: pointer; display: block; height: 226px; margin: 0px auto 10px; text-align: center; width: 300px;" /></a>Ja, časi se spreminjajo. Denar danes kupi vse (samo zdravja ne, kot nas žal ponovno uči in opominja eden zadnjih primerov - Steve Jobs) in kar se tiče fotografije, si lahko danes vsak običajen smrtnik - če ima seveda dovolj debelo denarnico - lahko privošči mašine, objektive in ostalo opremo, kot je včasih niso imeli top fotografi National Geographica. Ob takih idealnih pogojih se je amaterska/polprofesionalna fotografija v zadnjih letih silno razmahnila, oziroma, kot bi bilo morda še bolje ali bolj realno reči, prerasla v nekakšno modno muho. Posledično se danes skoraj že vsak kurac (forgive my French an' all :P) kar "poklicno" ukvarja s fotografijo - prebere kakšno knjigo in naredi tečaj za začetnike (ali pa še to ne), potem pa že kar začne objavljati na svojem fotoblogu, fotkati poroke za keš in podobno. Nikakor nočem delati krivice vsem dobrim fotografom (ja, tudi sam jih poznam kar nekaj), a tako kot lahko dandanes vsakdo posname in objavi svojo lastno ploščo, pa če se izkaže za mojstrovino ali pač (kot žal v večini primerov glasbene hiperprodukcije) za (pod)povprečno sranje, lahko danes že kar vsakdo z dobrim DSLR-jem in osnovnim fotografskim znanjem postane fotograf - pardon, fotografski blefer.
<br />
<div style="text-align: justify;">
<br />
Ker sva si s Špelo oba že nekaj časa želela dobrega DSLR fotoaparata, sva si pred časom omislila mašino na zgornji fotki. <a href="http://www.nikon.si/sl_SI/product/digital-cameras/slr/consumer/d90">Nikon D90</a> je vsekakor izpolnitev mojih fotografskih sanj, v vseh primerih izjemen aparat in popolnoma neprimerljiva nadgraditev mojega prvega digitalnega trotla (Olympus Camedia C-350 Zoom) in precej boljšega Sonyja Cyber-shot DSC-H50, ki mu je sledil. D90 sva po ugodni ceni v posebni fotografski akciji nabavila kar na <a href="http://www.mimovrste.com/">mimovrste=)</a> in ga dobila v kompletu z objektivom (<span class="fbPhotoCaptionText">Nikkor 18-105/3,5-5,6 AF-S DX</span>), dodatno baterijo, HDMI kablom in torbico. Dodatno sem nabavil še UV in C-PL filtra za objektiv in veselo škljocanje se je lahko začelo ...
<br />
<br />
Ko imaš enkrat v rokah tak fotoaparat, izginejo vse omejitve razen kreativnih, ki pa so, glej ga zlomka, najpomembnejše. Moje mnenje je namreč, da fenomenalnih fotografij ne delajo aparati, ampak ljudje, ki jih držijo v rokah. Pravi izziv je že najti tisti pravi, nepozabni motiv, potem pa ga je treba še znati pravilno kadrirati, ga fotkati pod tistim točno pravim kotom, ob tistem točno pravem času ... V vsem tem je zame osebno pravi čar (in največji izziv!) fotografije, ne pa v tehnikalijah in neskončnih seznamih funkcij, ki jih premorejo posamezni modeli. Seveda, brez aparata ne gre, pomaga tudi, če je boljši in bolj kakovosten, zelo pomembno vlogo ima tudi pravilna izbira objektiva, zaslonke, goriščnice itd., a v končni fazi je za rezultat odgovoren izključno fotograf sam. Verjemite, noben fotoaparat ne bo fotkal namesto vas, tudi tisti za 10.000 in več EUR ne. Res je, da je tehnika napredovala do te mere, da zna avtomatika namesto fotografa postoriti vse nemogoče, a imate približno enake možnosti, da bo fotko dejansko zajebala, kot za to, da jo bo oplemenitila. :-) Ni kaj, brez človeškega faktorja ne gre in prav je tako!
<br />
<br />
<div style="text-align: center;">
<a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/a1/WW2_Iwo_Jima_flag_raising.jpg"><img alt="" border="0" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/a1/WW2_Iwo_Jima_flag_raising.jpg" style="cursor: pointer; display: block; height: 323px; margin: 0px auto 10px; text-align: center; width: 400px;" /></a><span style="font-size: 85%;"><span style="font-style: italic;">Raising the flag on Iwo Jima</span>, ena najznamenitejših fotografij vseh časov, ki prihaja iz časa II. svetovne vojne. Avtor Joe Rosenthal ni imel na razpolago niti približno tako napredne fotografske tehnologije, kot jo poznamo danes, a napravil je kultno fotografijo, ki se nepozabno vtisne v spomin že po prvem ogledu.</span>
</div>
<br />
Sicer si sam niti slučajno ne domišljam, da o fotografiji že kaj vem in znam, sem se pa vsekakor o tej témi v času od nakupa D90 že kar dobro podučil iz mnogih spletnih in tiskanih virov. Zelo všeč mi je pri nas dobro znan in prodajan <a href="http://pasadena.si/knjigarna/?id=61410">komplet treh knjig Scotta Kelbyja</a>, o katerem sem že od mnogih (poklicnih in ljubiteljskih) fotografov slišal kar nekaj pozitivnih besed, zato ga tudi sam toplo priporočam vsakomur, ki se želi v fotografijo nekoliko bolj poglobiti. A da ne bo pomote - v teh knjigah vam avtor ne razlaga osnovnih pojmov fotografskega žargona (zaslonka, blenda, goriščnica, bokeh, globinska ostrina, DOF, čas osvetlitve, zoom, makro, konverter ...), ampak pričakuje, da jih že poznate in veste, kako si lahko z njimi (ne) pomagate. Sicer pa tri knjige v svojem predgovoru idealno opiše naš svetovni popotnik in izjemen fotograf Arne Hodalič: "Še posebno dragoceni so drobni nasveti in triki za vse sklope fotografiranj, ki se jih profesionalni fotografi tako radi poslužujemo in za njih nikoli ni časa ali priložnosti, da bi jih posredovali še komu drugemu. Kljub kar nekaj zahtevnim podrobnostim, pa knjiga ostaja relativno lahkotno branje, ki ni oteženo s preobilico tehnike ali nepotrebnih razlag. Lahko rečem, da sem ob branju <i>Digitalne fotografije</i> zelo velikokrat pomislil: »Ej, to je pa točno tisto, kar skušam svojim študentom ali tečajnikom povedati in razložiti tudi sam!«"
<br />
<br />
<div style="text-align: center;">
<a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/b/b4/Sharbat_Gula.jpg"><img alt="" border="0" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/b/b4/Sharbat_Gula.jpg" style="cursor: pointer; display: block; height: 512px; margin: 0px auto 10px; text-align: center; width: 325px;" /></a><span style="font-size: 85%;">Še ena kultna in brezčasna fotka, <span style="font-style: italic;">Afghan Girl</span>, ki jo je fotograf in popotnik Steve McCurry posnel v Pakistanu leta 1985. Način, na kakršnega ta fotografija in oči tedaj 12-letne begunke pripovedujejo o vojnih grozotah je ganljiv in po svoje grozljiv. Predirni pogled teh čudovitih oči je postal simbol tedanje sovjetske okupacije Afganistana in begunskih grozot po vsem svetu.</span>
</div>
<br />
Če vas torej zanima fotografija, le pogumno - to je zelo lep hobi, ki omogoča ogromno kreativne širine in zadovoljstva ob ustvarjanju, vendar je treba stremeti po dvigu iz sivega povprečja tisočev amaterskih fotografov in se predvsem zavedati dejstva, da fotografij ne dela fotoaparat, ampak tisti, ki ga drži v rokah. Za zgled in v vzpodbudo pa za konec še nekaj fotografov, ki jih poznam tudi osebno, jih jemljem za zgled in cenim njihovo delo. Uživajte, se beremo.
</div>
<br />
- <a href="http://logatec.blogspot.com/">Andrej Korenč</a>
<br />
- Bojan Stepančič - <a href="http://www.bophot.com/">spletna stran</a> in <a href="http://bophot.blogspot.com/">blog</a>
<br />
- <a href="http://www.fotografa.si/">Tamara Bizjak in Benjamin Kralj</a>
<br />
- <a href="http://fotoivanovak.blogspot.com/">Iva Novak</a>
<br />
- <a href="http://www.najlepsa.si/">Janez Marolt</a>
Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-38455051137770282882011-08-14T22:22:00.002+02:002011-08-14T22:38:32.261+02:00Vojna proti Si.mobilu<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://printmediacentr.com/files/2011/03/price-increase.gif"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 180px; height: 238px;" src="http://printmediacentr.com/files/2011/03/price-increase.gif" alt="" border="0" /></a>Pred dnevi je mobilni operater Si.mobil, h kateremu sem tako optimistično prešaltal pred skoraj natanko tremi leti, poleg podražitve mesečne naročnine za 2 EUR v zelo svinjski potezi napovedal še skorajšnjo uvedbo t. i. "nadomestila za upravljanje s telefonsko številko", ki ga bodo v znesku 9,78 EUR vsako leto zaračunavali vnaprej in s katerim naj bi pokrivali stroške celega kupa storitev, ki jih ogromna večina uporabnikov potrebuje skrajno resno, večina pa celo sploh nikoli.
<br />
<br />Zaradi te poteze, ki je hudo razpizdila ogromno Si.mobilovih uporabnikov (uradno obvestilo <a href="http://www.simobil.si/sl/inside.cp2?uid=452C011C-66D7-41A0-EB92-E3559F8002F6&linkid=obCalc&cid=C45CC6C5-8C1B-97D3-7033-0E30B0F0213C">tukaj</a>) je nastalo celo sranje - ljudje so ponoreli, na Facebooku pa se je na uradni Si.mobilovi strani in na trenutno najbolj množični na novo ustanovljeni strani <a href="https://www.facebook.com/Proti.uvedbi.letnega.nadomestila">Proti uvedbi letnega nadomestila</a> usul plaz kritik (tudi mojih). Pojavili so se tudi članki in prispevki v medijih, oglasil pa se je tudi Urad RS za varstvo potrošnikov in zaradi množice besnih in razočaranih Si.mobilovih uporabnikov, ki so se obrnili nanj, v <a href="http://www.uvp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/7072/5571/de51661d87/">tejle objavi</a> vsem svetoval, da "na Tržni inšpektorat RS naslovijo prijavo zoper Simobil zaradi domnevno nepoštenega pogodbenega pogoja – uvedbe "nadomestila za upravljanje z naročniško številko" in kršitve načela vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov) zaradi izkoriščanja ugodnejšega položaja v pogodbenem razmerju z namenom, da (Simobil) sebi pridobi posebno korist, za katero ni opravičljivega razloga".
<br />
<br />Seveda sem kot eden izmed mnogih Si.mobilovih besnih in razočaranih naročnikov prijavo na <a href="http://www.ti.gov.si/">Tržni inšpektorat RS</a> nemudoma poslal tudi sam. Kurac jih gleda, v 10 letih se bi/bo tako nabralo 100 EUR plačila za nikoli izkoriščene storitve. Fuck off, Si.mobil, tako se ne dela, pošteno ste se mi zasrali. V primeru, da se še kdo čuti podobno razočaranega in nategnjenega, naj čimprej še sam pristavi svoj lonček in tržnim inšpektorjem Si.mobil prijavi tudi sam; v ta namen spodaj objavljam še tekst svoje prijave, lahko ga enostavno copy-pastate, pošljete na <a href="mailto:gp.tirs@gov.si">tale e-mail naslov</a> in to je to. Uprimo se in pokažimo, da nam ni vseeno, kajti najslabše je biti tiho in skloniti glavo - "veščini", ki ju Slovenci žal predobro obvladamo.
<br />
<br /></div><div style="text-align: center;">* * * * * * * * * *
<br /></div><div style="text-align: justify;">
<br />Spoštovani,
<br />
<br />kot Simobilov naročnik in na podlagi priporočila Urada RS za varstvo potrošnikov, objavljenega na spletni strani http://www.uvp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/7072/5571/de51661d87/, podajam prijavo zoper družbo Simobil d. d. zaradi uvedbe "nadomestila za upravljanje z naročniško številko" in posledične kršitve načela vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov) zaradi izkoriščanja ugodnejšega položaja v pogodbenem razmerju z namenom, da (Simobil) sebi pridobi posebno korist, za katero ni opravičljivega razloga.
<br />
<br />Družba Simobil se je dne 5. 8. 2011, ko so me o tem obvestili s SMS sporočilom, enostransko odločila, da bo začela zaračunavati pavšal za uporabo storitev, ki so bile do sedaj plačljive individualno s strani naročnikov, ki so jih potrebovali. Na novo uvedeno nadomestilo zahteva, da letni pavšal za uporabo storitev plačamo vsi naročniki, ne glede na to, ali bomo te storitve kdaj potrebovali ali ne. Pri uvedbi nadomestila se sklicujejo na spremenjene razmere na trgu in povečane stroške poslovanja, kar pa ne more biti opravičljiv razlog za pavšalno – vnaprejšnje zaračunavanje storitev, ki so že bile plačljive, vsem naročnikom ne glede na to, ali jih bodo potrebovali in/ali koristili ali ne. Gre za naslednje storitve:
<br />
<br />- sprememba ali menjava telefonske številke
<br />- menjava kartice SIM (velja tudi v primeru menjave za MicroSIM kartico)
<br />- ponovna aktivacija telefonske številke (v primeru kraje, izgube ali zamrznitve)
<br />- zamenjava obračunskega cikla
<br />- prenos lastništva
<br />- naročilo izdelave razčlenjenega računa
<br />
<br />Simobil sicer ponuja naročnikom možnost odstopa od pogodbe brez plačila penalov, ki so zapisani v individualnih naročniških pogodbah, vendar to pogojuje z odkupom oz. odplačilom pogodbenih ugodnosti (nakupa mobilnih naprav). Naročniki imamo zato le dve možnosti, ki pa sta obe v našo škodo in nas postavljata v podrejen položaj:
<br />1. Naročniki lahko pristanemo na vsakoletno plačilo nadomestila, ki ga je enostransko uvedel Simobil – 9,78 EUR na leto z vključenim DDV.
<br />2. Naročniki lahko odstopimo od pogodbe brez plačila penalov, vendar s pogojem plačila obrabnine oz. odkupa naprave (glede na starost naprave in pogodbeno ugodnost okvirno med 10 in 500 EUR).
<br />
<br />Simobil si je tako zagotovil položaj, v katerem ima v vsakem primeru enostransko korist, pri čemer je naročnik v vsakem primeru v podrejenem položaju in utrpi izgubo. Menim, da je v konkretnem primeru vnaprejšnje zaračunavanje storitev popolnoma nedopustno in brez vsakršne podlage, glede na dejstvo, da tovrstne storitve uporabniki potrebujemo zelo redko, velika večina pa sploh nikoli tudi v obdobju več let, pa sem prepričan tudi, da je to poskus Simobila, da bi si na lahek, a protipraven in nizkoten način pridobil ogromno premoženjsko korist oz., če citiram mnenje Urada RS za varstvo potrošnikov, "bi Simobil namesto pavšala »nadomestila za upravljanje z naročniško številko« lahko ohranil način individualnega zaračunavanja posameznih storitev naročniku, ko so za to izpolnjeni pogoji, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo zgledu Simobila sledili tudi drugi mobilni operaterji oz. ponudniki elektronskih komunikacij in začeli zaračunavati pavšale (nadomestila) vsepovprek."
<br />
<br />Ker je (vnaprejšnje) zaračunavanje nikoli opravljenih storitev nepošteno, neposlovno, nekorektno in verjetno tudi nezakonito, vas prosim, da v omenjenem primeru ukrepate po svojih zmožnostih in v okvirih, ki vam jih omogočajo zakonski predpisi in akti, po katerih deluje vaša služba. Če je to možno, vas lepo prosim, da me obvestite o svojih ukrepih.
<br />
<br />Hvala in lep pozdrav.</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-85461408112092308792011-08-08T18:02:00.002+02:002011-08-08T18:12:59.105+02:00Evo mene opet!<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.ashbyballoons.co.uk/images/balloons/B16044%20Happy%204th%20Birthday.png"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 299px; height: 300px;" src="http://www.ashbyballoons.co.uk/images/balloons/B16044%20Happy%204th%20Birthday.png" alt="" border="0" /></a>Slaba je letos, slaba. Tako slaba, da sem do danes v letošnjem letu skupaj spravil pičlih sedem (7; <span style="font-style: italic;">sic</span>!) zapisov, čeprav bi jih nedvomno lahko več. Poleg tega sem v "predbarbariški" mrzlici pozabil na 4. rojstni dan, ki ga je bLogaboječnost "praznovala" 22. julija. A več o tem nekoliko pozneje.
<br />
<br />Ni kaj, jebi ga, a ko se dogaja toliko drugih stvari, je blog kaj enostavno potisniti na stranski tir. To seveda ne pomeni, da se kljub temu ne da cele dneve in ure viseti na netu (FB itd.), ampak se človeku enostavno ne da po zajebanem dnevu v službi ali napornem vikendu napenjati možganov še doma pred PC-jem v upanju, da boš skupaj spravil kolikor toliko soliden, intelektualno zabeljen in berljiv zapis, ki ga bodo potem itak prebrali samo trije ljudje, komentiral pa nihče.
<br />
<br />22. julija 2007 sem v svojem prvem zapisu na tedaj novorojenem blogu zapisal: "Blog je tukaj in semtertja bom celo kaj napisal. Glede (ne)rednosti pisanja nič ne obljubljam - pač, kolikor pogosto bo 1. sedlo in 2. zneslo. :P Tudi glede bralcev se ne sekiram preveč, če bom pisal samo zase, <span style="font-style: italic;">so be it</span>, če se bo kdaj našel še kdo in kaj prebral in pokomentiral, pa seveda še toliko lepše." Evo, in besede so se izkazale za preroške, saj semtertja celo kaj napišem! :D (Ne)rednost pisanja dandanes obljubljam še toliko manj, kot pred štirimi leti, glede bralcev in komentarjev se pa tudi ne sekiram – sem pa vsekakor vseh zelo vesel! :-)
<br />
<br />In zdaj poglejmo, zakaj vraga se več kot tri mesece nisem nič oglasil. Zadnji zapis o GameBoyju je datiral s 26. aprilom in z veseljem vam zaupam, da GB-ja še danes veselo nažigam, pa tudi Špela se je okužila z virusom in s Tetrisom sta postala zelo dobra prijatelja. :D Legendarna konzola žanje nostalgično navdušenje povsod, kjer se pojavim z njo, marsikdo se z vzdihom spomni dobrih starih časov in dahne tisto iz otroških let tako znano koprneče vprašanje: "A daš še men za en špil?"
<br />
<br />Zdaj pa res – kaj se je dogajalo? Kar nekajkrat sem delal na <a href="www.radio94.si">Radiu 94</a> (in na svoje veliko veselje prejel lepi pohvali poslušalke in glavne urednice), poslušal koncert pihalnega orkestra <a href="http://www.kgbl.si/">KGBL</a>, se namakal v <a href="http://www.atlantis-vodnomesto.si">Atlantisu</a>, s <a href="http://www.folketc.si">FOLK Etc</a> nastopal na Radiu Slovenija (na <a href="http://www.rtvslo.si/radioprvi">1. programu oz. programu A1</a>), kamor nas je osebno povabil nad nami zelo navdušeni glasbeni urednik Jane Weber, v Idriji poslušal izvedbo Jenkinsove kantate <span style="font-style: italic;">Adiemus II</span> (in za glasbeni portal Nova Muska napisal recenzijo – <a href="http://novamuska.org/?p=2845">klik</a>), s simfoničnim orkestrom <a href="http://www.gslogatec.si">GŠ Logatec</a> odigral zaključni koncert letošnjega festivala Veris, odšel na nekajdnevno sproščanje v prekmurske <a href="http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/moravske/">Terme 3000</a>, s <a href="http://www.orkester.si">PPO Vevče</a> prvič obiskal Stožice, vevške godbenike dvakrat poslušal (in še večkrat fotkal) na koncertu Legende rocka na KGBL in z njimi igral na ohceti njihovega predsednika Ivana, poslušal pa sem jih tudi na koncertu na Prešernovem trgu v Ljubljani (in se neposredno pred tem z njimi na ladjici peljal po Ljubljanici).
<br />
<br />Tu pa se zgodba zadnjih mesecev še niti približno ne konča, saj sem dva koncerta (v Ljubljani in v Logatu) odigral tudi s <a href="http://www.cantabile.si">Simfoničnim orkestrom Cantabile</a>, se po službeni dolžnosti udeležil tekmovanja saksofonistov v Novi Gorici in naposled ob začetku dopusta za 10 dni odšel v avstrijski Bischofshofen, kjer sva s Špelo tudi letos zaigrala v svetovnem mladinskem pihalnem orkestru <a href="http://www.mideurope.com/wywop/">WYWOP</a>. Ker je zaradi masovnih (in masivnih!) priprav na smučarsko SP 2013 Schladming razkopan, smo letos vadili v B'hofnu (kar je imelo svoje pluse in minuse), smo pa odigrali kar dva koncerta in se imeli RES super, poleg tega je bil WYWOP letos RES mednaroden, saj smo imeli med člani Japonko, Avstralko, Američane in Kubanko. :-) Zadnji dan sva se s Špelo med vrnitvijo domov spet ustavila na ledeniku <a href="http://www.derdachstein.at">Dachstein</a> in ponovno uživala na fenomenalnem <a href="http://www.koeberl.com/cms/uploads/pics/dachstein_skywalk_01.jpg">Skywalku</a>, kjer pogled skozi steklo pod nogami na 250-metrski prepad stene Hunerkogla marsikomu požene adrenalin v žile.
<br />
<br />Po vrnitvi iz Avstrije sva nekaj sproščenih dni preživela doma, potem pa sva se z mojim bivšim sošolcem iz gimnazije in dobrim prijateljem ter njegovo boljšo polovico za nekaj dni odpravila uživat morski zrak (in vodo!) v Barbarigo, kjer smo se imeli super, se nasmejali, naplavali in najedli dobrot z žara. Ampak ker je vsega lepega (pre)hitro konec, sem te dni že nazaj v <a href="http://www.soundshop.si">službi</a> in lahko samo še takole nostalgično (+ s pomočjo fotk) obujam lepe dopustniške spomine. Pa nič ne de – zmeraj je treba imeti nekaj, kar te drži pokonci, kar imaš rad in česar se veseliš – jaz imam poleg moje Špele še potovanje v New York, ki me (+ družbo) čaka konec oktobra, a za danes bodi dovolj, pa svaka čast vsakomur, ki je tale zapis brez preskakovanja, godrnjanja in zavijanja z očmi prebral do konca! :-)
<br />
<br />Raje ne obljubljam, da se "kmalu spet beremo", se pa definitivno, slejkoprej! Ali kot pravi stara fora, da vreme nedvomno bo ... :-) Uživajte preostanek poletja!</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-83249162914118724042011-04-26T22:16:00.004+02:002011-04-26T23:27:24.663+02:00Game Boy<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Nintendo_Gameboy.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 350px; height: 571px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Nintendo_Gameboy.jpg" alt="" border="0" /></a>Še pomnete, tovariši?! Je kje še kakšen nostalgik, ki se s toplino spomni legendarne <a href="http://www.nintendo.co.uk/NOE/en_GB/index.html">Nintendove</a> igralne konzole, ki je luč sveta uzrla leta 1989 oz. 1990 (ravno v teh dneh je minilo 22 let, odkar je prišla na police trgovin)? Živo se spomnem časov, ko je <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Game_Boy">Game Boy</a> prišel v Slovenijo; bili smo nekje v 4., 5. razredu OŠ, ravno po vojni je bilo, v letih 1991-1993. Med prvimi srečneži, ki so se z GB-jem lahko pohvalili na <a href="http://www.oskm.si/">OŠ Ketteja in Murna</a>, ki sem jo takrat obiskoval, je bil tudi Rok Matoh, moj bivši sošolec (ki ga v Mostah srečam še danes) in spomnim se, kako smo med šolskimi odmori dobesedno stali v vrsti, da smo GB dobili za nekaj minut v roke in odigrali rundo legendarnega <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Tetris_%28Game_Boy%29"><span style="font-style: italic;">Tetrisa</span></a> ali <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Super_Mario_Land"><span style="font-style: italic;">Super Mario Landa</span></a>.<br /><br /><a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/02/Supermariolandboxart.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 252px; height: 257px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/02/Supermariolandboxart.jpg" alt="" border="0" /></a>Kako so se takrat svetile otroške oči in kako sem si želel svojega lastnega Game Boyja! A starši so bili pač prepričani, da tovrstne igrače niso ravno vzgojne in ne priganjajo k norenju na svežem zraku in razbijanju kolen po dvorišču, poleg tega je bil GB takrat precej drag hec, verjetno v današnjem rangu kakšnega res hudega mobitela ali iPod-a (ali, konec koncev, Nintendovega <a href="http://www.nintendo.co.uk/NOE/en_GB/systems/nintendo_dsi_11513.html">DSi-ja</a>). Zato sem ostal brez tako zaželjene igrače, prišel sem le tako daleč, da se me je kdo občasno usmilil in mi drkalico, kot bi rekli pri Jokerju, za dan ali dva celo posodil. :P No, vsekakor pa sem si prisegel, da mi moj lasten Game Boy nekoč, ko bom velik in bogat, ne uide.<br /><br /><a href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/4/4a/Tetris_Boxshot.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 253px; height: 254px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/4/4a/Tetris_Boxshot.jpg" alt="" border="0" /></a>No, velik sem že kar, bogat pa nikakor, a vseeno sem premogel toliko sredstev, da sem si lani za rojstni dan kupil prav posebno darilo - trikrat lahko ugibate ... ;-) Zlicitiral sem ga za precej male pare kar prek <a href="http://www.ebay.de/">nemškega eBayja</a>, poleg same konzole je prišel še kup igric, polnilna baterija z adapterjem, ki služi tudi kot napajalnik, vsa originalna navodila za uporabo in celo originalna škatla, v kateri je bil GB pakiran ob nakupu. V lastnih lepih kartonastih škatlicah so bile tudi priložene igrice, vse skupaj pa je tako lepo ohranjeno, kot da bi pravkar prišlo iz trgovine. Sam GB nima niti ene same praskice na ekranu ali kjerkoli drugje, zato lahko rečem, da sem imel z nakupom precejšnjo srečo, saj je pri eBay nakupih vedno prisoten tudi faktor negotovosti, saj si artiklov pred samim nakupom ne moreš ogledati v živo in zato do neke mere vedno kupuješ mačka v žaklju, saj za poštenost prodajalca jamči le on sam.<br /><br /><a href="http://loyalkng.com/wp-content/uploads/2010/01/game-boy-tube-dress-retro-classic-gamer-girl-nintendo-geeky.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 350px; height: 345px;" src="http://loyalkng.com/wp-content/uploads/2010/01/game-boy-tube-dress-retro-classic-gamer-girl-nintendo-geeky.jpg" alt="" border="0" /></a>Ko sem začel malo raziskovati po netu, me je fasciniralo, koliko spletnih strani je posvečenih Game Boyju, igricam zanj (izšlo jih je okrog 450) in še marsičemu z njim v zvezi - očitno ima konzola, ki se je prodala v prek 100 milijonih primerkov (<span style="font-style: italic;">sic!</span>) in ki so ji sledili še mnogi "otroci" (Game Boy Pocket, Game Boy Color, Game Boy Advance ...) še vedno ogromno oboževalcev, kar je jasno tudi po ogromni spletni ponudbi rabljenih GB-jev, igric in opreme zanje. Tudi sam zdaj tako že več kot pol leta živim in izživljam svoje otroške sanje in nažigam GB-ja z raznovrstnim špilovjem:<br /></div><ul style="font-style: italic; text-align: justify;"><li>Tetris</li><li>Super Mario Land</li><li>Super Mario Land 2: Golden Coins</li><li>Kid Icarus: Of Myths and Monsters</li><li>Metroid II: Return of Samus</li><li>Qix</li><li>Lemmings 2: The Tribes</li><li>Desert Strike: Return to the Gulf</li><li>F-1 Race</li><li>Power Racer</li><li>Mario & Yoshi</li><li>FIFA International Soccer</li></ul><div style="text-align: justify;">Še nekaj GB-jevih tehničnih specifikacij, ki so za današnjo dobo, ko že mobitele poganjajo dvojedrni procesorji, popolnoma smešne, a obenem dokazujejo, kako veliko so pred 20 in več leti znali spraviti v kako malo (podatkovnega ali fizičnega) prostora ... 8-bitno konzolo poganja Sharpov procesor LR35902 s frekvenco 4,19 MHz (!!!), ima 8 kB internega S-RAM-a, diskete z igricami imajo od 256 kb do 8 Mb, diagonala zaslona je 66 mm, sam LCD zaslon je velik 160 × 144 pikslov in je zmožen prikazovati barve v štirih sivinah.<br /><br />Saj vem, porekli boste, da mi gre pošteno na otročje, a saj veste ... Nekje globoko v sebi vsi ostanemo vsaj malo otroci in nič slabega ni, če se semtertja z nostalgičnim vzdihom ozremo in s spomini potopimo v dobre stare čase, ko še nismo poznali skrbi in stresa in se je svet vrtel okrog igre in brezskrbnih počitniških dni v kratkih rokavih. Naj si vsak najde nekaj, kar ga v tem norem, hektičnem in materialistično usmerjenem času, vrne v tista leta in četudi bo to Game Boy, mu ne bo nihče zameril ... No, jaz prav gotovo ne. ;-) Uživajte, se beremo.<br /><br />P. S.: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Gunpei_Yokoi">Gunpei Yokoi</a>, hvala za Game Boy in za <span style="font-style: italic;">Super Mario Land</span>!<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-30529088779250258792011-04-25T13:37:00.005+02:002011-04-25T14:13:59.263+02:00Na svoji zemlji<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://t2.ftcdn.net/jpg/00/09/90/75/400_F_9907581_JPjcL6omAinm1cR82PXXpCRXdue6cutl.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 294px;" src="http://t2.ftcdn.net/jpg/00/09/90/75/400_F_9907581_JPjcL6omAinm1cR82PXXpCRXdue6cutl.jpg" alt="" border="0" /></a>Kdo od tistih nekaj rednih bralcev, ki jih še imam, me vsake toliko časa prijazno opomne, da sem z blogom precej zaspal in me pobara, ali kanim napisati kaj novega. Hej, saj vas razumem, tudi sam bi rad več pisal, da slabe vesti, ki mi jo povzročate, sploh ne omenjam! :-) A saj veste, kot poteče Joker v prvem (Burtonovem, 1989) <span style="font-style: italic;"><a href="http://www.imdb.com/title/tt0096895/">Batmanu</a> </span>- <span style="font-style: italic;">So much to do, and so little time ... </span>Je že tako, da je vedno več želja, opravkov in obveznosti, kot pa časa. Po drugi strani pa seveda drži tudi priljubljena krilatica, ki nas uči, da je časa vedno dovolj, le vzeti si ga je treba. Odtrgam si torej na današnji praznični velikonočni ponedeljek, ko je uboga Špela cel dan v službi :-(, nekaj časa za blog, poprimem za tipkovnico in rezultat, preljuba bralka, cenjeni bralec, pravkar čitata ...<br /><br />Zakaj sem po nekaj precej "plodovitih" blogerskih letih pred nekako pol leta res kar zadremal, zakaj se je na blogu nabralo toliko prahu? Treba je bilo veliko postoriti, kajpada. A projekt, ki je od naju s Špelo v zadnjem letu terjal največ časa, živcev in (PREDVSEM!) denarja, je bil <span style="font-weight: bold;">nakup stanovanja</span>. Ja, po kakšnih dveh letih neprestanega prevažanja med Logatcem in Ljubljano in včasih bolj, včasih manj prijetnega šlepanja pri mamah, atih, babicah in ostali žlahti je v začetku lanskega leta padla za večino mladih težka, a slejkoprej neizogibna odločitev, da si omisliva lastno, čisto in samo najino stanovanje.<br /><br /><a href="http://www.ksivancnagorica.si/wp-content/upload//ivancna-gorica.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 399px; height: 266px;" src="http://www.ksivancnagorica.si/wp-content/upload//ivancna-gorica.jpg" alt="" border="0" /></a>Po dolgem in včasih kar mučnem iskanju v krogu 30 km od Ljubljane sva svoj idealni brlog odkrila na dolenjskem koncu - v <a href="http://www.ivancna-gorica.si/">Ivančni Gorici</a> (med Višnjo Goro in Trebnjim), prijetnih in obvladljivih 25 km iz Ljubljane po avtocesti, kjer zdaj uživava v razkošju 58 kvadratov velikega 3-sobnega flata z ogromnim, 20 kvadratov velikim balkonom, ki ga je veselje pogledati, na njem pojesti zajtrk, obesiti perilo ali se preprosto naužiti svežega zraka in lepega razgleda. Imava tudi lastno garažo (z daljincem! :D) in klet. Ravno v teh dneh je minilo pol leta, odkar sva se vselila; 300 kosmatih, kako čas beži ... Imava se krasno, TOTALNO uživava in iz dneva v dan bolj ugotavljava, kako lepo je biti na svoji zemlji in imeti lasten mir. Seveda s tem, ko sva od mamic in atov odšla pri 29 letih starosti, nikakor ne štrliva iz slovenskega povprečja (ki je menda nekje okrog 30. leta), uspelo nama je pa vendarle - kar je v teh časih in razmerah in pri cenah stanovanj, kakršne so, vsekakor OGROMEN dosežek in uspeh za vse, ki nimamo menedžerskih, poslanskih in podobnih plač. O projektu bi seveda lahko napisal cel elaborat, kot je bil to nekoč na témo prenove lastnega stanovanja storil <a href="http://lit.ijs.si/hladnik.html">prof. Miran Hladnik</a>, a bom kratek in jedrnat; konec koncev vsi, ki ste že kdaj kupili stanovanje (ali celo zgradili hišo), še predobro veste, o čem govorim, vsi ostali pa boste verjetno slejkoprej izvedeli ... ;-) Če pa kdo ravno kupuje stanovanje in bi rad izvedel več o mojih oz. najinih izkušnjah, naj se le oglasi, z veseljem bom pomagal po lastnih močeh!<br /><br />Ko uživaš v lastnem stanovanju, si res kralj, a pot do njega je trnova. Seveda, <span style="font-style: italic;">per aspera ad astra</span>, a faktorjev, ki bi ti nakup olajšali, res ni veliko. Cene so res vrtoglave in niti najmanj me ne preseneča podatek, da za isti denar kot pri nas lahko kupiš podobno ali celo večje stanovanje npr. v Londonu ali New Yorku. Svašta, res. Jebeš statistične podatke - še dobro, da so določeni mladi pri plačah od 500 do 1000 EUR sploh kdaj sposobni iti od doma! Seveda, ko kupiš stanovanje, se štorija šele začne, saj ga je treba še npr. zavarovati in opremiti z nešteto različnimi stvarmi - dobesedno od krtačke za WC do kompletne spalnice in aparatov bele tehnike ... Takrat vidiš, za kako samoumevno si vse jemal, dokler si bil pri starših in šele ko doma po kosilu (ki si si ga seveda skuhal sam) pogruntaš, da (še) nimaš zobotrebcev ali po tuširanju, da si pozabil kupiti vatirane paličice za čiščenje ušes, resnično dojameš, da si na svojem ... :-)<br /><br />Take in podobne misli so me torej obhajale ves čas mojega dlje od zime trajajočega zimskega spanja na blogu, zato ponižno prosim za razumevanje in obljubljam, da bom odsihmal, ko so se tudi stvari že precej umirile, bolj priden! :-) Upam, da me kmalu (mogoče že danes?!) spet zagrabi stara strast, ko sem na dan v blog prispeval tudi po dva vpisa ... Ja, nič ni nemogoče - na svoji zemlji! ;-) Uživajte, se beremo.<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-60534099331445685022011-02-22T22:51:00.004+01:002011-02-22T23:01:07.312+01:00Elanke tudi v Bowling for ColumbinePred kakšnima dvema letoma sem že pisal o legendarnih elankah, ki so se leta 1985 pojavile v bondiadi <a href="http://www.imdb.com/title/tt0090264/"><span style="font-style: italic;">A View to a Kill</span></a>. Ko pa sem zadnjič po kar dolgem času spet pogledal legendarni dokumentarec Michaela Moora <a href="http://www.imdb.com/title/tt0310793/"><span style="font-style: italic;">Bowling for Columbine</span></a> (2002), sem jih opazil tudi v njem (v deseti minuti filma režiser pokaže koledar Michiganske milice za leto 2002 z naslovom <span style="font-style: italic;">Militia Babes</span> in na eni od fotk so poleg bejbe tudi elanke. Oglejte si spodnjo fotko (če jo kliknete, se poveča).<br /><br /><a href="http://i204.photobucket.com/albums/bb23/Maglorfin/bcsselan.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 399px; height: 224px;" src="http://i204.photobucket.com/albums/bb23/Maglorfin/bcsselan.jpg" alt="" border="0" /></a>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-77890118511699838542011-02-22T10:43:00.002+01:002011-02-22T10:45:01.662+01:00Poesis<div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;">Prebliski I</span><br /><span style="font-weight: bold;">VEČERJA</span><br /><span style="font-weight: bold;">(po resnični zgodbi)</span><br /><br />"to je ćevap sa pancetom pa sa sirom"<br />je natakar pojasnil starejši gospe<br />ki je sedela v srbski restavraciji<br />kamor sem šel na večerjo po službi<br />dan je bil dolg in naporen<br />in bil sem lačen, pa sem šel<br />in bilo je veliko ljudi<br />veliko lačnih<br />in fant pri sosednji mizi je povedal dekletu<br />(jedla sta mešano na žaru)<br />da ima sodelavko iz Romunije<br />medtem ko je mimo tulil rešilec<br />ona pa je srkala rdeče vino<br />in mu rekla, da je že videla trailer nekega filma<br />(imela je simpatične črne kodre<br />in spomnim se, da sem se spraševal<br />ali so naravni)<br />in čeprav je bila ura že skoraj sedem<br />je fant nekomu po telefonu dejal<br />"zdele sm glih na kosilu"<br />moj drugi sosed pa je pripovedoval<br />o USB ključu in CD playerju in hudih zvočnikih<br />imel je čisto pobrito glavo<br />z ogromno brazgotino na temenu<br />potem pa je spet prišel natakar<br />in mi rekel: "vse pojedel!"<br />in jaz sem rekel, da je bilo odlično<br />in nisem se zlagal<br />čeprav nisem jedel<br />ćevapa sa pancetom pa sa sirom</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-84598346294572323372011-02-08T20:03:00.002+01:002011-02-08T20:27:22.432+01:00Vse najboljše, John Williams!<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.tracksounds.com/specialfeatures/cue/2007/images/a_john_williams.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 356px; height: 361px;" src="http://www.tracksounds.com/specialfeatures/cue/2007/images/a_john_williams.jpg" alt="" border="0" /></a>Danes praznuje svoj 79. rojstni dan moj najljubši skladatelj vseh časov, izjemni mojster filmske in klasične glasbe <span style="font-weight: bold;">John Williams</span>, ki se je rodil na današnji dan leta 1932 v New Yorku. Ne bom našteval njegovih del, oskarjev in ostalih dosežkov, ker sem o vsem tem že večkrat pisal in nima smisla, da ponavljam dobro znana dejstva. Če ga kdo še ne pozna ali bi si rad osvežil spomin, lahko ogromno informacij najde <a href="http://www.jwfan.com">tu</a> in/ali <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_Williams">tu</a>. Osebno mu želim predvsem, da bi ga zdravje in vitalnost, s katero navdušuje v svojih zrelih letih, spremljala tudi v prihodnje in da bi napisal še veliko odlične filmske glasbe, tako zelo odlične, kot lahko pride samo izpod njegovega peresa. <span style="font-style: italic;">Ad multos annos</span>, maestro!<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-77171086682494188482011-02-02T00:53:00.004+01:002011-02-02T00:59:42.022+01:00Dnevi, ko joče tudi 007<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://s11.allstarpics.net/images/orig/k/b/kbo6y3vvtdw22wv.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 401px;" src="http://s11.allstarpics.net/images/orig/k/b/kbo6y3vvtdw22wv.jpg" alt="" border="0" /></a>Barry, <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_Barry_%28composer%29">John Barry</a>.<br /><div style="text-align: justify;"><br />Odšel je skladatelj filmske glasbe, ki je Bondu podaril kvintesencialni glasbeni karakter, ki z Jamesom ostaja še danes in so se mu spoštljivo poklonili vsi skladatelji, ki so v zadnjih 49 letih pisali glasbo za franšizo, še posebej <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/David_Arnold">David Arnold</a>, ki za Bondovo glasbeno plat skrbi zadnjih 14 let. Barry je nenadoma doživel infarkt, čeprav je bil pri 77 letih še precej vitalen in čvrstega zdravja. A očitno je prišel njegov čas in na veliko žalost mnogih ljubiteljev filma in filmske glasbe se je 30. januarja 2011 poslovil. Naj se sliši še tako klišejsko, a zame ne bo nikoli umrl, saj ostaja njegova glasba večna in neminljiva. Poleg soundtrackov za 11 bondiad je Barry seveda napisal še na desetine drugih (npr. <span style="font-style: italic;">Dances With Wolves</span>, <span style="font-style: italic;">Out of Africa</span>,<span style="font-style: italic;">The Lion in Winter</span> …), a meni osebno so najljubši prav njegovi 007 soundtracki, še posebej npr. <span style="font-style: italic;">Diamonds Are Forever</span>, <span style="font-style: italic;">Moonraker </span>in <span style="font-style: italic;">The Living Daylights</span>, njegov izjemni 007 glasbeni labodji spev iz leta 1987.<br /><br />Še vedno težko verjamem, da ga ni več. Sem zelo žalosten, saj sem že od otroštva velik oboževalec Bonda in vsega, povezanega z njim in spomnem se, da sem se že kot 10-letni smrkavec začel zavedati, kako odlična je glasba v vseh teh starih filmih o Bondu, ki sem jih vedno gledal z navdušenjem in odprtimi usti. Ko je bila ena mojih največjih strasti, zbiranje CD-jev z orkestralno filmsko glasbo, še v povojih, sem si zelo od začetka (ob soundtrackih <a href="http://www.jwfan.com/">Johna Williamsa</a>) najbolj želel prav Bondovih soundtrackov. Danes, ko jih imam vse, so že leta in leta v samem vrhu mojih najbolj poslušanih CD-jev. In tako bo tudi ostalo, nedvomno najbolj ravno po Barryjevi zaslugi.<br /><br />Je naključje, da JB lahko pomeni James Bond ali John Barry? Če vprašate mene, nikakor. Srečno, maestro!</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-61736749648062288982011-01-20T18:34:00.010+01:002011-02-08T20:36:04.697+01:00Poesis<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://i204.photobucket.com/albums/bb23/Maglorfin/Zvlakom.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 300px; height: 399px;" src="http://i204.photobucket.com/albums/bb23/Maglorfin/Zvlakom.jpg" alt="" border="0" /></a><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;">Z VLAKOM</span><br /><br />včasih, ko se peljem z vlakom<br />se mi zdi, da se peljem skozi življenje<br />pogledam skozi okno<br />(NAGNITI SE VEN JE NEVARNO)<br />danes je zunaj sonce<br />jutri bo pa že dež<br />mogoče celo sneg<br />ali poledica (!)<br />včasih se nimaš kam usesti<br />spet drugič imaš pa cel vagon<br />samo ZASE<br />danes se ti neznanec nasmehne<br />jutri se delajo, kot da te ni<br />pogledam skozi okno<br />in slike bežijo mimo<br />polja in ceste in gozdovi in hiše<br />in v teh hišah ljudje<br />vsak od njih piše svojo zgodbo<br />in teh hiš je na tisoče<br />ljudi pa na stotisoče<br />pogledam skozi okno<br />in res je kot življenje<br />vse lahko samo okusim<br />samo oplazim s pogledom<br />za sekundo<br />in že vlak odpelje mimo<br />kot so pred njim odpeljali že mnogi<br />pravzaprav nešteti<br />in če ga zamudiš<br />te nikoli ne počaka<br />tako kot življenje<br />in potem zadnja postaja<br />in vlak naredi<br />ksssssssssssssss<br />tako kot življenje</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-36235342014841283912010-10-04T00:17:00.005+02:002010-10-04T01:07:00.710+02:00Big Brother "slavnih"<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/3/30/Big_Brother_International_Logo.png"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 238px; height: 86px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/3/30/Big_Brother_International_Logo.png" alt="" border="0" /></a>Evo ga, here we go again. Kar nekaj časa je bil mir, včeraj pa se je spet začelo. Štartala je tretja sezona slovenskega Big Brotherja, tokrat v VIP izdaji, oz. kot pravi uradni naziv, <a href="http://bigbrother.si/">Big Brother slavnih</a>. Čestitke, POP TV, že dolgo nismo dobili svoje dnevne doze "resničnostnega" sranja, kreganja, cmizdenja, fukanja in ostalih priljubljenih človeških aktivnosti v živo. Nedvomno so bile abstinenčne krize marsikje že (pre)hude, saj predvsem nadebudna, ukaželjna mladina, na kateri stojita svet in prihodnost, v prime timu ni imela česa gledati, pa tudi na samem POP-u se očitno kopajo v kešu, saj bodo 150 jurjev zapravili samo za glavno nagrado stanovalcu, ki bo v hiši ostal do konca (naj spomnem - zmagovalec prve sezone, avstralski Slovenec Andrej, je dobil pičlo polovico tokratne nagrade?). Kurc gleda brezposelne in poplavljene, naj jim pomagajo drugi, mi pa posnemimo novo sezono BB!<br /><br />Kakorkoli že, seveda smo vsi krvavi pod kožo in ne bom se pretvarjal, da tudi mene ni vsaj zmerno zanimalo, kdo se bo naselil v hišo in naslednjih deset tednov pridno poslušal in ubogal, kar mu "govori big bradr". Kar se tiče dnevne doze potešitve mojih lastnih bolj ali manj bolnih voajerskih potreb in fantazij, zaradi česar je BB po celem svetu tako silen hit, vas lahko pomirim, da z ogledom oddaj ne mislim zapraviti niti minute, kajti že po gledanih treh minutah današnje "otvoritve" z N. O. v glavni vlogi se mi je um zmračil do te mere, da sem od cele oddaje videl samo še Stojkota Ajvarja, ki je odurno patetično zatrdil, kako da je njegova Sandra najslajša hčerkica na svetu. Seveda, lokalne volitve se bližajo in le kateri pravi Mariborčan ne bi obkrožil številke pred imenom ex-TV zvezdnika, očka krasne punčke, ki mu je Kangler že grozil s smrtjo?!<br /><br />Po kratkem diskurzu se vračam k bistvu - mojemu priznanju, da me je matral firbec glede tega, kdo od naših VIP-ovcev premore dovolj jajc in norosti, da bo šel delat klovna iz sebe v BB. Paradoks, ki je pravzaprav srž tega zapisa (<span style="font-style: italic;">"Ay, there's the rub!"</span><span style="visibility: visible; font-style: italic;" id="search"><em></em><em></em></span>), je seznam SLAVNIH (tako POP TV) <span style="font-style: italic;">inmejtov </span>hiše:<br /><br />1. Borut Činč<br />2. Sandra Auer<br />3. Rok Kosmač<br />4. Nena Muršič<br />5. Igor Misdaris<br />6. Ines Juranovič<br />7. Zlatan Čordič - Zlatko<br />8. Ida Vesel - Pia<br />9. Gena Zeneli<br />10. Nana Zeneli<br /><br />Okej. Še NIKOLI v življenju nisem slišal za naslednje SLAVNE: Sandra Auer, Nena Muršič, Ida Vesel - Pia, Gena Zeneli, Nana Zeneli. (Za Boruta Činča sem slišal samo enkrat - seveda takrat, ko je dobil viktorja, prej in potem pa nikoli več.) To je pet (5) oseb oz. polovica stanovalcev. Pa kdo the fuck so ti ljudje?! In to naj bi bil BB <span style="font-style: italic;">slavnih</span>?! Jebi ga, očitno mnogi naši celebrityji, ki jih je POP nedvomno snubil za oddajo, vendarle še premorejo toliko soli v glavi, da so očitno v takem številu zavrnili mamljivo ponudbo, da je bil POP TV v hišo prisiljen vseliti nekakšne kvazi celebrity-wannabeje, za katere verjetno 99 % ali več Slovencev še nikoli ni slišalo.<br /><br />Sicer se ne morem načuditi, kako da v hiši namesto Roka Kosmača ni Damjana Murka, Fredija Milerja ali obeh, Misdarisu gre očitno krepko na otročje (škoda), Ines Juranovič pa lahko poskrbi še za kakšen pornič v živo, da nadgradi svoji kariero (v času od nastanka znamenitih fotk, ki jih še vedno lahko v minuti najdete na netu, je bivša Miss Hawaian Tropic in ex-<a href="http://www.playboy.si/">Plejbojeva</a> zajčica, tako uradna spletna stran BB, menda "zaradi številnih pridobljenih poznanstev hitro napredovala v uspešno poslovno žensko").<br /><br />Pa veliko užitkov ob ogledu spektakla, cenjena publika. Uživajte, se beremo.<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-83242526332307153992010-09-15T20:56:00.004+02:002010-09-15T21:22:10.600+02:00Mike Portnoy je skenslal Dream Theater<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.steckdoza.net/wp-content/uploads/2010/09/mike-portnoy-mr.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 325px; height: 244px;" src="http://www.steckdoza.net/wp-content/uploads/2010/09/mike-portnoy-mr.jpg" alt="" border="0" /></a>Ko sem po mailu kot naročnik e-novičnika o enem mojih najljubših bandov, ameriških kraljih prog metala <a href="http://www.dreamtheater.net/">Dream Theater</a>, izjemnih glasbenih perfekcionistih, ki sem jih dvakrat že poslušal v živo v LJ in se lani z njimi tudi <a href="http://maglorfin.blogspot.com/2009/11/dream-theater-v-ljubljani.html">srečal iz oči v oči</a>, dobil mail z novico iz naslova tega zapisa, sem najprej mislil, da gre za zajebancijo. Da je to nateg, da se je nekdo butasto pošalil, čeprav je od/do 1. aprila še daleč. Ampak ne, stvar je kruto resnična - Mike Portnoy je prejšnjo sredo, 8. septembra <a href="http://www.metalsucks.net/2010/09/08/mike-portnoy-leaves-dream-theater/">zapustil Dream Theater</a>, band, ki ga je soustanovil in v njem igral 25 let (!).<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.musicplayers.com/reviews/drums/2007/images/portnoy_snare_DSC4791.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 350px; height: 211px;" src="http://www.musicplayers.com/reviews/drums/2007/images/portnoy_snare_DSC4791.jpg" alt="" border="0" /></a>Strani medalje sta zdaj seveda dve, <a href="http://www.dreamtheater.net/news_dreamtheater.php#mppressrelease">Mikova</a> in <a href="http://www.dreamtheater.net/news_dreamtheater.php#pressrelease">tista ostalih štirih članov banda</a>. Tako Mike kot preostanek DT so objavili svoji izjavi, ker sta precej obširni in argumentirani, ju tu ne bom ponavljal, preberite si ju sami. Vem samo, da sem bil - in sem še - popolnoma šokiran, da na koncertih DT ne bo več Mika, ki bi sedel za gigantsko baterijo, za katero bi se jaz z biciklom vozil od enega konca do drugega, z neusahljivo in neskončno energijo desetih bobnarjev skupaj gnal band skozi celoten izjemen špil, po katerih slovi(jo) DT. Mike je bil zadnji član DT, za katerega bi rekel, da bo kdaj zapustil skupino. Prej bi to pripisal tihemu, umirjenemu in introvertiranemu basistu Johnu Myungu ali pevcu Jamesu LaBrieju, <span style="font-style: italic;">nikoli </span>pa Miku (ali Petrucciju). Jeba, res. Tudi kot bobnar sem Mika neskončno oboževal in zelo sem bil počaščen, ko mi je lani pred koncertom ta fant, ki spada med najboljših 10 bobnarjev na svetu, podpisal moj <a href="http://www.sabian.com/">Sabian</a> china splash, ki ga zdaj z veseljem in ponosom igram v lastni bateriji.<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://0.tqn.com/f/wiki/e/en/thumb/9/9c/Dream_theater_majesty.gif/250px-Dream_theater_majesty.gif"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 249px; height: 149px;" src="http://0.tqn.com/f/wiki/e/en/thumb/9/9c/Dream_theater_majesty.gif/250px-Dream_theater_majesty.gif" alt="" border="0" /></a>Tako Mike kot Dream Theater so seveda nemudoma zatrdili, da to nikakor ne pomeni konec njihove glasbene poti - Mike bo seveda še vedno tako vrhunsko šopal bobne, le da v drugih bandih, Dream Theater pa bo nemoteno delal naprej - dokončal snemanje nove plošče in se odpravil na novo svetovno turnejo (in seveda me - tako kot nedvomno na tisoče ostalih fanov po celem svetu - ZELO zanima, kdo ga bo nadomestil). A kljub vehementnemu leporečenju obeh "strani" je kristalno jasno, da ne bo nikoli več isto. Ne z Mikom, ne v Dream Theatru. Tudi če se Mike kdaj vrne v band, ne bo nikoli več isto, kot je bilo. Lahko bo <span style="font-style: italic;">zelo podobno</span> in spet odlično, ne bo pa več <span style="font-style: italic;">isto</span>. A vseeno si želim, da bi se Mike vrnil v band. Ko bi se vsaj ...<br />Uživajte, se beremo.</div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-80015740191881853422010-09-06T18:16:00.004+02:002010-09-06T19:28:18.274+02:00WYWOP 2010 - potem<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.mideurope.at/img/WYWOP_rot_200px.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px; height: 173px;" src="http://www.mideurope.at/img/WYWOP_rot_200px.jpg" alt="" border="0" /></a>O WYWOP-u, Svetovnem mladinskem pihalnem orkestru v okviru <a href="http://www.mideurope.at/">Mid Europe</a>, največjega evropskega festivala pihalne glasbe, sem že pisal v dveh zapisih (enem pred in enem med samim dogajanjem), žal pa do danes nisem našel časa za "glavno rundo", v kateri bi strnil vtise. Res škoda, kajti do sedaj so se (vtisi, namreč) že nekoliko porazgubili oz. zameglili, ampak štofa za nekaj vrstic je menda še ostalo. :-)<br /><br />Izkušnja WYWOP-a je resnično unikatna in mislim, da bi jo moral vsak pravi godbenik izkusiti vsaj enkrat. Način dela je takorekoč špartanski, zelo zahteven, in tudi letos ni bilo nič drugače, saj smo vsak dan vadili ure in ure, poleg sekcijskih so bile tu vaje s tremi različnimi dirigenti, od katerih je vsak (razumljivo) od orkestra želel maksimum. Z Vereno in Johannom Mösenbichlerjem, ki sta oba takorekoč že dolgoletna dirigenta orkestra, nismo imeli pravzaprav nikakršnih problemov, saj sta vajena dela z mladinskim orkestrom, nekoliko pa se je zapletlo pri Henrieju Adamsu.<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.arcyl.es/Imagenes/henriadams.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 246px; height: 229px;" src="http://www.arcyl.es/Imagenes/henriadams.jpg" alt="" border="0" /></a>Maestro <a href="http://www.henrieadams.com/">Henrie Adams</a> je sicer Nizozemec, a že okrog 20 let živi in deluje v Španiji, kjer vodi enega vidnejših pihalnih orkestrov na svetu, <a href="http://www.laartistica.org/">La artistica Bunol</a>. Normalno je, da se je v vseh teh letih Adams navzel tudi nekoliko španskega temperamenta, ki smo mu bili priča tudi na vajah in koncertu. Do tu vse lepo in prav, do zapleta pa je prišlo predvsem zaradi Adamsovega odnosa do orkestra in načina dela z njim. Maestro je namreč že na vajah zahteval popolnost in se nam kar malo zameril s slabo toleranco do napak in z zelo "individualnim" pristopom, saj se je na vajah tudi po 5-10 minut ukvarjal samo s posameznimi sekcijami orkestra ali celo samo s posameznimi glasbeniki (ja ja, tudi z mano :P), čemur skupne vaje nikakor niso namenjene. Zdi se mi, da se je preslabo zavedal dejstva, da bo delal z mladinskim orkestrom, ki ga v veliki meri sestavljajo zelo zagnani in predani, a vendarle ljubiteljski glasbeniki. Ali je bila to napaka organizatorja, ki ga je preslabo seznanil s tem, kaj lahko pričakuje, ali le problem njegovega lastnega ega, bi zdaj težko sodil, konec koncev pa tudi ni (več) pomembno. Saj smo se potem čisto v redu ujeli in tudi v redu igrali pod njegovim vodstvom, a mislim, da s samim koncertom ni bil preveč zadovoljen; tudi na večerjo po koncertu ga ni bilo. Dvomim, da ga bodo še kdaj privabili v Schladming, razen če bo prišel s svojim orkestrom.<br /><br />Sicer smo z orkestrom odigrali super program, predvsem <span style="font-style: italic;">suita Paris Sketches (<a href="http://www.martinellerby.com/">Martin Ellerby</a>)</span>, simfonična skica <span style="font-style: italic;">El atardecer de los inocentes </span>(<a href="http://www.teoaparicio.com/e_principal.htm">Teo Aparicio-Barberán</a>) in mistična <span style="font-style: italic;">Alchemy in Silent Spaces</span> <a href="http://www.stevenbryant.com/">Stevena Bryanta</a>, ki je res super fant, so mi ostale v prijetnem spominu, Adams pa me (ponovno) ni pretirano navdušil z izbiro enega od svojih komadov, fanfarične uverture <span style="font-style: italic;">Twefty</span>, ki se je izkazala za slabo kopijo <span style="font-style: italic;">Summon the Heroes</span>, <a href="http://www.jwfan.com">Williamsove</a> glasbe, napisane ob 100-letnici modernih olimpijskih iger oz. za <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/1996_Summer_Olympics">POI v Atlanti leta 1996</a>.<br /><br />Vsekakor sem se v Schladmingu počutil super, nedvomno lahko isto rečem tudi za Špelo in ostale Slovence, ki nas je bilo letos v orkestru kar sedem. Bilo je naporno, a tudi zelo lepo in predvsem zelo poučno, saj sem se naučil veliko novega, sploh kar se tiče tehnike igranja in skupne igre. Zato človek hitro pozabi na zgodnje vstajanje po (pre)kratki noči, dolge ure napornih vaj, kronično pomanjkanje časa za prehranjevanje (da o prostem času sploh ne govorimo) in še kaj bi se našlo. Kakorkoli že, WYWOP je zakon in skoraj gotovo se bova s Špelo prijavila tudi naslednje leto. :-)<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.brandhof.com/assets/images/dachstein_skywalk.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 193px;" src="http://www.brandhof.com/assets/images/dachstein_skywalk.jpg" alt="" border="0" /></a>Še tole: ena najbolj nepozabnih izkušenj letošnjega WYWOP-a je zame prišla zadnji dan, v nedeljo, ko smo se vračali domov. Ker smo se odločili, da čimbolj izkoristimo zastonjski SommerCard, ki ga dobi vsak član orkestra, (kartica, ki omogoča brezplačen ali vsaj cenovno zelo ugoden do mnogih turističnih storitev v Schladmingu in okolici, od prevozov z žičnicami do kopanja v bazenih in ene runde mini golfa na dan), smo se zapeljali na ledenik <a href="http://www.derdachstein.at/">Dachstein</a>, kjer nas je na 2.700 metrov nad morjem pripeljala nihalka, ki jo vidite na zgornji fotki. Veličasten razgled s Skywalka, ki ga prav tako vidite na sliki in pod katerim se razprostira 250-metrski prepad, je pokvarila gosta megla, ki nas je v družbi s temperaturo okrog 1 °C, mrzlim vetrom in metrom snega pričakala na vrhu. Po devetih dneh kuhanja v Schladmingu pri povprečni temperaturi okrog 30 °C in precejšnji soparnosti je bila to res prava osvežitev in premraženi smo si z veseljem privoščili močno vročo govejo juho v restavraciji, zgrajeni v stilu <a href="http://www.travel-tidbits.com/tidbits/007%20Picture.jpg">007 Piz Glorie</a>. :-)<br /><br />Tako, to je to, uživajte & se beremo in ... Šladmink 2010, prihajamooo! :D<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-2379994953073304222010-08-29T17:23:00.003+02:002010-08-29T17:50:08.555+02:00MacGyver z ljubljansko tablico?!<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfUFhuVMOieyLbLYGVsdkBHOLtU9BM33ZYGdWDs6aP5vvg-KpHWUzJj1CKsMNPUJqfhvOB5Mel1spDnGQkstgrNbT5TAtqP_G2pFklYwi1_KATorJXtRmft8D4QbJUaQudMHoPNnUKiMQA/s1600/lj_v_mcg.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 395px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfUFhuVMOieyLbLYGVsdkBHOLtU9BM33ZYGdWDs6aP5vvg-KpHWUzJj1CKsMNPUJqfhvOB5Mel1spDnGQkstgrNbT5TAtqP_G2pFklYwi1_KATorJXtRmft8D4QbJUaQudMHoPNnUKiMQA/s320/lj_v_mcg.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5510853585757962210" border="0" /> </a>Kot velik oboževalec TV-nadaljevanke o neskončno iznajdljivem <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/MacGyver">MacGyverju</a> sem si do sedaj že uspel nabaviti prvih pet sezon serije na DVD-jih (ker so jih posneli sedem, mi torej manjkata še dve). Ker pa sem vzlic svojih filmofilskih nagnenj pri ogledih filmov po dolgoletni "praksi" postal tudi zelo ostrook in mi marsikateri detajl ne uide, sem v enem od delov "Meka" opazil prizor, ki ga vidite na zgornji sliki. Če sem natančen, gre za zadnji del 2. sezone z naslovom <span style="font-style: italic;">For Love or Money</span>, ki je bil prvič predvajan 4. maja 1987. V njem se MacGyver preganja po (tedaj še) Češkoslovaški republiki in nekje na poti naleti na starega belega, zjajcanega hrošča, ki pa ima, tako vsaj izgleda, ljubljansko tablico LJ 427-638.<br /><br />Seveda je zelo mogoče, da v resnici ne gre za ljubljansko tablico in da je oznako LJ imel tudi kateri od krajev bivše ČSR, tako kot na cesti pogosto vidimo tuje avtomobile s tablicami, ki se začnejo s KR, CE ... Pa tudi druge sezone niso snemali nikjer v Evropi, ampak kar lepo v Los Angelesu. Obstaja pa kljub vsemu tudi majhna verjetnost, da so nekje v kakšnem skladišču ali zapuščeni garaži imeli starega hrošča iz Slovenije, ki so ga uporabili za snemanje tega prizora. :-)<br /><br />Sicer pa sem v enem od delov MacGyverja zasledil tudi <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/QSL#History_of_QSL_cards">QSL-kartico</a> enega od slovenskih radiomaterjev, ki prihaja z Vrhnike in je tedaj uporabljal še jugoslovanski pozivni znak. Ko sem mu poročal o tem odkritju, za katerega dosihmal še ni vedel, je bil navdušen, le še DVD z dotičnim delom mu moram posoditi v ogled. :-)<br /><br />Za konec je <a href="http://www.macgyveronline.com">tule</a> še stran za vse prave "mkgajverofile" z množico zanimivih in uporabnih podatkov. Danes pa sem prebral tudi, da so na dražbi za cca. 11.600 € <a href="http://www.delo.si/clanek/119280">prodali bivši sekret Johna Lennona</a>. Čestitke srečnemu lastniku. :D Uživajte, se beremo.<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-72820223469280922922010-08-16T18:17:00.003+02:002010-08-16T18:34:12.169+02:00Memento mori<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://textforfree.net/blog/wp-content/uploads/candle_0.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 301px;" src="http://textforfree.net/blog/wp-content/uploads/candle_0.jpg" alt="" border="0" /></a>Danes mineva en teden, odkar je mojemu zelo dragemu prijatelju, somišljeniku in sorodni duši umrl oče. Pred nekaj meseci je izvedel, da ima raka, prejšnji ponedeljek s(m)o ga pokopali. Nisem ga (še) dobro (s)poznal, le nekajkrat sva se srečala, a takoj sem začutil, da je izjemen, dober in plemenit človek, ki je imel še neskončno življenjske energije in nešteto neuresničenih načrtov. Zato sem bil zelo prizadet, ko sem izvedel za njegovo smrt in veliko mislim na svojega prijatelja, njegovo mamo in babico, ki jih je pustil za seboj. Star je bil 54 let. Premlad, veliko premlad ... <span style="font-style: italic;">Requiescat in pace!</span><br /><br />Pomnite in pomnimo: zelo smo minljivi. Danes smo živi, srečni in zaljubljeni, jutri, čez teden, mesec ali leto se bo morda za drobno žaro za nami vila črna kača žalujočih. Človeku se pogosto zdi, da bi lahko premikal gore, svoje lastne minljivosti pa se ne zaveda ali pa jo (ne)vede pometa daleč pod preprogo lastne zaslepljenosti. Preljuba bralka, dragi bralec: uživaj, ljubi in zajemaj s polno žlico življenje <span style="font-style: italic;">danes</span>, ne jutri. Danes si, jutri te ni.<br /></div><br /><div style="text-align: center;">* * * * *<br /></div><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;">OB DNEVU SPOMINA</span><br />(sonet po pesmi Vande Lavrič)<br /><br />S sposojenim obrazom nas obišče,<br />ne vpraša nič, na nič se ne ozira,<br />po ključu nepojasnjenem izbira –<br />otroke, starce, pride v gledališče ...<br /><br />Izzà vogala udari in useka,<br />zdrobi, prerešeta in: gazi, gazi …<br />prestrašeni jo spremljajo obrazi<br />in tuja ji je vsakršna zapreka ...<br /><br />Neskončna žalost s temo se preplete<br />in poje glásno žalno lacrimoso.<br />V od solz izprani duši tiho splete<br /><br />spomin na tiste, ki šele pred njo so.<br />Kdor bereš, pomni: Smrt nekoč uzre te,<br />za voglom črnim si nabrusi koso.<br /><br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4021861885420567340.post-86422807317524550682010-07-16T00:41:00.003+02:002010-07-16T01:13:15.976+02:00WYWOP 2010 - medtem<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.schladming-dachstein.at/static/cms/schladming-rohrmoos/bilder/objektbilder/events/LosAngelesSymphonicWinds.jpg"><img style="display: block; margin: 0px auto 10px; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px; height: 266px;" src="http://www.schladming-dachstein.at/static/cms/schladming-rohrmoos/bilder/objektbilder/events/LosAngelesSymphonicWinds.jpg" alt="" border="0" /><span style="display: block;" id="formatbar_Buttons"><span class="" style="display: block;" id="formatbar_JustifyFull" title="Obojestranska poravnava" onmouseover="ButtonHoverOn(this);" onmouseout="ButtonHoverOff(this);" onmouseup="" onmousedown="CheckFormatting(event);FormatbarButton('richeditorframe', this, 13);ButtonMouseDown(this);"><img src="http://www.blogger.com/img/blank.gif" alt="Obojestranska poravnava" class="gl_align_full" border="0" /></span></span></a>Spoštovana publika, najprej lep pozdrav iz Schladminga, kjer je trenutno ura petnajst do enih zjutraj, vreme pa močno deževno, kar je pošteno pokvarilo načrte organizatorjem letošnjega 13. <a href="http://www.mideurope.at/">Mid Europe</a> in predvsem današnji <span style="font-style: italic;">Lange Nacht</span>, ki bi morala ob "normalnem" vremenu še trajati. Škoda.<br /><br />Glede na to, da je danes že petek, bomo jutri zvečer (ŽE?!) z WYWOP-om izgledali na odru nekako tako, kot na zgornji fotki. Najprej pa seveda še en cel dan vaj z vsemi tremi letošnjimi dirigenti. Program je zelo zahteven, tako da kar pošteno garamo, ampak mislim, da bo jutri zvečer vse skupaj kronano z izjemnim koncertom, ki se ga že zelo veselim, takisto pa tudi CD-ja, ki bo ob isti priložnosti posnet v živo.<br /><br />Aja, še to - ZELO komaj čakam tudi na koncert, na katerem bomo lahko slišali krstno izvedbo za pihalni orkester transkribirane Straussove <span style="font-style: italic;">Alpske simfonije</span> (<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Eine_Alpensinfonie"><span style="font-style: italic;">Eine Alpensinfonie</span></a>), izjemnega simfoničnega dela, katerega vrhunec v fantastični izvedbi <a href="http://www.berliner-philharmoniker.de/en/">Berlinskih filharmonikov</a> lahko slišite in vidite <a href="http://www.youtube.com/watch?v=xK7z2NhUrsQ">tule</a>.<br /><br />Evo, toliko na kratko iz Schladminga, več pa ... hm, kmalu. :-) Uživajte, se beremo.<br /></div>Tinehttp://www.blogger.com/profile/12232459224573383350noreply@blogger.com1