Forumi donosen posel.

Konec preteklega tedna je na e-mail naslov firme prišla pošta z zadevo Forumi donosen posel. in z naslednjo vsebino:

IZ: G. Patrick Chan K. W
(Izvrљni direktor in glavni financni direktor)
Hang Seng Bank Limited
83 Des Voeux Road, Central
Hong Kong SAR.

Razumljivo je, da vam je morda malce zaskrbljenih, ker ne poznaљ me, ampak imam predlog dobickonosen poslovni skupnem interesu deliti z vami. Imam svoje reference v mojem iskanju nekoga, ki ustreza moji predlagani poslovni odnos.

Jaz sem G. Patrick Chan K. W izvrљni direktor in glavni financni uradnik za Hang Seng Bank Ltd imam zakrita poslovni predlog za vas. Bom Potrebujem te, da mi pomagajo pri izvajanju dejavnosti projekta iz Hong Konga, da vaљi drћavi. To vkljucuje prenos velike vsote denarja. Vse v zvezi s to transakcijo, se opravi brez pravno kljuko. Prosimo, si prizadeva upoљtevati kar najvec zaupnosti v vseh zadevah v zvezi s tem vpraљanjem.

Ko so bila uspeљno prenesena sredstva na vaљ racun, se delimo v razmerju, ki se dogovorita oba

Jaz raje ne pridete na moj zasebni e-poљtni naslov (ppkchan75@yahoo.com.hk) in na koncu, ko se bom, da predloћi dodatne informacije vam je o tej operaciji.

Prosim, ce vas ne zanimajo izbrisati to e-poљto in se ne lovijo mene, ker sem dajanje mojo kariero in ћivljenje moje druћine na kocki pri tem projektu. Ceprav nic upati ni nic gained.Do mi poљljite naslednje podatke, kadar se odzivajo nazaj k meni.

Vaљa Full Names:
Telefon in faks:
Drћava.

Vaљ prvi odgovor na to pismo bo cenjeno.

Kind Regards,
Mr.Patrick K. W Chan.

Da crkneš. Google Translate res dela čudeže. :D Najbolj smešno in žalostno obenem pa je dejstvo, da se še vedno najde precej ljudi, ki nasedejo tovrstnim nategom, ob katerih se vsakemu normalnemu človeku cum grano salis v glavi sproži alarm po treh sekundah branja.

Skratka - jebi se, Mr. Patrick K. W Chan. Vi pa uživajte & se beremo.

Odšel je Patrick Swayze

Predvčerajšnjim je po skoraj dveh letih boja z rakom na trebušni slinavki umrl igralec Patrick Swayze, ki se ga bom večno spominjal po zgornjem prizoru oz. po celotni vlogi v filmu Dirty Dancing, pa seveda Ghost, Point Break in še po kakšnem filmu. Rak na TS je sicer zelo zajeban, po 5 letih od diagnoze je smrtnost več kot 95 %, primeri, ki tega raka preživijo, pa so ekstremno redki. Patrick, naj ti bo lahka zemlja!

G. Murphy ne počiva

O, ne. Nikoli. Včeraj sem se menda prvič po pol leta spet peljal po stari cesti vso pot od Logatca do Ljubljane, kajti zadnji hip pred odhodom proti LJ sem se spomnil čekirati promet na netu in seveda odkril, da se je pred cestninsko postajo Log spet zgodila nesreča in da med Vrhniko in omenjeno postajo nastajajo daljši zastoji. OK, gremo po tastari cesti, pomislim rahlo nejevoljno, ampak jebi ga, vsaj v koloni ne bom stal. In tako lepo nič hudega sluteč vozim proti Lajbahu, ko pri Drenovem Griču naenkrat pomaha lizika. O, fak.

Zgodbo naprej veste - končalo se je pri 250 EUR kazni in treh kazenskih točkah, ker sem na tablo naselja Drenov Grič pripeljal s 75 km/h "v riti" namesto s 50, kot se seveda spodobi in je pravično, primerno in zveličavno. No, vsaj to "srečo" imam, da bom v roku 8 dni državni proračun lahko dopolnil s "pičlimi" 125 EUR. Prečudovito. Policista (ki je bil sicer strokoven, prijazen in korekten, svaka mu čast) seveda ni brigalo, da se po tej cesti vozim dvakrat do trikrat na leto (sicer absolutno vedno po vzporedni avtocesti), da sem veliko prepozno zagledal zelo slabo osvetljeno in vidno omenjeno tablo, da bi lahko učinkovito zažlajfal in da se mi je mudilo k bejbi, s katero sem še pol minute, preden me je "osrečila" lizika, govoril po telefonu; seveda mu nič od tega niti nisem razlagal. Jebi ga, enkrat moraš izgubiti nedolžnost; po dobrih štirih letih in pol, odkar imam vozniški iSpit in po cca. 80.000 prevoženih kilometrih je to moja prva kazen - in upam, da za kar lep čas (za vedno zelo verjetno ne, bodimo no realni) tudi zadnja. :P

Kakorkoli že, pridem potem do godbenega doma PPO Vevče, kjer so se odvijali zadnji zdihljaji njhovega godbenega piknika, tam sedem za mizo, Špela mi natoči plastičen kozarec Mercatorjevega jabolčnega soka iz tetrapaka in vsem prisotnim (od desetih poznam dva oz. dve) se potožim o pravkar storjeni mi "krivici" s strani represivnega organa. Prisotni sočutno kimajo, pomodrujejo in skupaj pridemo do salomonskega zaključka: "Ja nič, plačat bo treba." Hej, jebi ga, sam sem kriv, zakaj sem pa prehitro vozil in ogrožal prometno varnost v naselju, v katerem je v nedeljo ob osmih zvečer ob kislem vremenu mrgolelo pešcev, sploh nedolžnih prvošolčkov (na varnost katerih me je ob vročitvi plačilnega naloga prav tako prijazno opomnil policist).

Pretekli teden me je neznosno razveselilo odkritje v Big Bangu, da so 9. septembra na novo izšli vsi albumi legendarnih The Beatles, katerih ortodoksni fan sem že od malih nog. Plošče so digitalno obdelali, jim dodali PC mini-dokumentarce, nove knjižice in jih nasploh v nulo spimpali. Nebodigalen sem si nemudoma omislil Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, White Album in Yellow Submarine, seveda pa niso imeli ravno moje najljubše plošče, legendarne Abbey Road, katere legendarno naslovnico vidite zgoraj. Ko sem bil februarja 2005 prvič v Londonu, sem Abbey Road seveda tudi sam prečkal prav na tej zebri, pred dnevi pa na netu odkril še webcam, ki taisti prehod za pešce snema 24/7. Res kul. Ko smo ravno pri Londonu - danes sva s Špelo ugotovila, da ga bo treba obiskati med 22. in 26. aprilom 2010 in v tem času iti poslušat tale in tale koncert. Tudi HMV bo seveda na moj račun spet precej zaslužil; najbolje, da kar začnem resno šparati. :P :-)

Sicer pa se je kulturna sezona že kar pošteno začela; v četrtek s Folk etc. otvarjamo novo sezono v Patrick's Irish Pubu (vabljeni!), v petek greva s Špelo v Cankarja poslušat Ireno Grafenauer in SF, v nedeljo grem v SF na Schindlerjevo Missa in Jazz, naslednji četrtek je prvi koncert letošnjega abonmaja Simfonikov RTV, naslednji petek pa imamo z Zelenimi oblaki v knjižnici OŠ Tabor prvi literarni večer nove sezone (vabljeni!), na katerem bom premierno prebral svojo novo pesnitev Slike z razstave (itak, napisano po Musorgskem), ki sem jo bil dovršil prav danes. :-)

Za konec še hepi brzdej: danes 62. rojstni dan praznuje Sam Neill, ki se ga z veseljem spominjam iz filmov Jurassic Park, Memoirs of an Invisible Man, The Final Conflict in The Hunt for Red October. Fak, ne morem verjeti, da je star dvainšestdeset let!? Takoj bi mu dal najmanj 10 let manj. Have a great one, Sam.

P. S.: Včeraj, ko sva s Špelo naposled prišla domov, me je najprej 10 minut (kar malo preveč zaskrbljeno) tolažila zaradi izgubljenih 125 EUR in pridobljenih treh kazenskih točk, potem pa je jela sesti pred PC in molsti krave v fejsbuk igrici FarmVille. Pa svašta žena rodi! :D

Ubili so Niko Bohinc

Ne morem verjeti, da je ni več. Sicer je nisem dobro poznal, pa vendar me je današnja novica popolnoma šokirala in prizadela. Tudi kulturna ministrica Majda Širc ni mogla zadržati solz ... Nika je bila ena naših redkih mladih deklet, z dušo in srcem predanih filmski umetnosti, ki jo tako zelo ljubim tudi sam. Prasci so ubili simpatično, luštno in prijazno punco, ki v življenju nikomur ni storila žalega, zato iskreno upam, da jih bo doletela pravična kazen.

Jutri se je hotela vrniti v Slovenijo, da bi dokončala študij, vendar je morala prej umreti ... Nika, requiescas in pace sitque tibi terra levis. Hon hoi theoi philousin apothneskei neos!