Poesis

Z VLAKOM

včasih, ko se peljem z vlakom
se mi zdi, da se peljem skozi življenje
pogledam skozi okno
(NAGNITI SE VEN JE NEVARNO)
danes je zunaj sonce
jutri bo pa že dež
mogoče celo sneg
ali poledica (!)
včasih se nimaš kam usesti
spet drugič imaš pa cel vagon
samo ZASE
danes se ti neznanec nasmehne
jutri se delajo, kot da te ni
pogledam skozi okno
in slike bežijo mimo
polja in ceste in gozdovi in hiše
in v teh hišah ljudje
vsak od njih piše svojo zgodbo
in teh hiš je na tisoče
ljudi pa na stotisoče
pogledam skozi okno
in res je kot življenje
vse lahko samo okusim
samo oplazim s pogledom
za sekundo
in že vlak odpelje mimo
kot so pred njim odpeljali že mnogi
pravzaprav nešteti
in če ga zamudiš
te nikoli ne počaka
tako kot življenje
in potem zadnja postaja
in vlak naredi
ksssssssssssssss
tako kot življenje