Pred kakšnima dvema letoma sem že pisal o legendarnih elankah, ki so se leta 1985 pojavile v bondiadi A View to a Kill. Ko pa sem zadnjič po kar dolgem času spet pogledal legendarni dokumentarec Michaela Moora Bowling for Columbine (2002), sem jih opazil tudi v njem (v deseti minuti filma režiser pokaže koledar Michiganske milice za leto 2002 z naslovom Militia Babes in na eni od fotk so poleg bejbe tudi elanke. Oglejte si spodnjo fotko (če jo kliknete, se poveča).
torek, 22. februar 2011
Poesis
Prebliski I
VEČERJA
(po resnični zgodbi)
"to je ćevap sa pancetom pa sa sirom"
je natakar pojasnil starejši gospe
ki je sedela v srbski restavraciji
kamor sem šel na večerjo po službi
dan je bil dolg in naporen
in bil sem lačen, pa sem šel
in bilo je veliko ljudi
veliko lačnih
in fant pri sosednji mizi je povedal dekletu
(jedla sta mešano na žaru)
da ima sodelavko iz Romunije
medtem ko je mimo tulil rešilec
ona pa je srkala rdeče vino
in mu rekla, da je že videla trailer nekega filma
(imela je simpatične črne kodre
in spomnim se, da sem se spraševal
ali so naravni)
in čeprav je bila ura že skoraj sedem
je fant nekomu po telefonu dejal
"zdele sm glih na kosilu"
moj drugi sosed pa je pripovedoval
o USB ključu in CD playerju in hudih zvočnikih
imel je čisto pobrito glavo
z ogromno brazgotino na temenu
potem pa je spet prišel natakar
in mi rekel: "vse pojedel!"
in jaz sem rekel, da je bilo odlično
in nisem se zlagal
čeprav nisem jedel
ćevapa sa pancetom pa sa sirom
VEČERJA
(po resnični zgodbi)
"to je ćevap sa pancetom pa sa sirom"
je natakar pojasnil starejši gospe
ki je sedela v srbski restavraciji
kamor sem šel na večerjo po službi
dan je bil dolg in naporen
in bil sem lačen, pa sem šel
in bilo je veliko ljudi
veliko lačnih
in fant pri sosednji mizi je povedal dekletu
(jedla sta mešano na žaru)
da ima sodelavko iz Romunije
medtem ko je mimo tulil rešilec
ona pa je srkala rdeče vino
in mu rekla, da je že videla trailer nekega filma
(imela je simpatične črne kodre
in spomnim se, da sem se spraševal
ali so naravni)
in čeprav je bila ura že skoraj sedem
je fant nekomu po telefonu dejal
"zdele sm glih na kosilu"
moj drugi sosed pa je pripovedoval
o USB ključu in CD playerju in hudih zvočnikih
imel je čisto pobrito glavo
z ogromno brazgotino na temenu
potem pa je spet prišel natakar
in mi rekel: "vse pojedel!"
in jaz sem rekel, da je bilo odlično
in nisem se zlagal
čeprav nisem jedel
ćevapa sa pancetom pa sa sirom
torek, 8. februar 2011
Vse najboljše, John Williams!
Danes praznuje svoj 79. rojstni dan moj najljubši skladatelj vseh časov, izjemni mojster filmske in klasične glasbe John Williams, ki se je rodil na današnji dan leta 1932 v New Yorku. Ne bom našteval njegovih del, oskarjev in ostalih dosežkov, ker sem o vsem tem že večkrat pisal in nima smisla, da ponavljam dobro znana dejstva. Če ga kdo še ne pozna ali bi si rad osvežil spomin, lahko ogromno informacij najde tu in/ali tu. Osebno mu želim predvsem, da bi ga zdravje in vitalnost, s katero navdušuje v svojih zrelih letih, spremljala tudi v prihodnje in da bi napisal še veliko odlične filmske glasbe, tako zelo odlične, kot lahko pride samo izpod njegovega peresa. Ad multos annos, maestro!
sreda, 2. februar 2011
Dnevi, ko joče tudi 007
Barry, John Barry.
Odšel je skladatelj filmske glasbe, ki je Bondu podaril kvintesencialni glasbeni karakter, ki z Jamesom ostaja še danes in so se mu spoštljivo poklonili vsi skladatelji, ki so v zadnjih 49 letih pisali glasbo za franšizo, še posebej David Arnold, ki za Bondovo glasbeno plat skrbi zadnjih 14 let. Barry je nenadoma doživel infarkt, čeprav je bil pri 77 letih še precej vitalen in čvrstega zdravja. A očitno je prišel njegov čas in na veliko žalost mnogih ljubiteljev filma in filmske glasbe se je 30. januarja 2011 poslovil. Naj se sliši še tako klišejsko, a zame ne bo nikoli umrl, saj ostaja njegova glasba večna in neminljiva. Poleg soundtrackov za 11 bondiad je Barry seveda napisal še na desetine drugih (npr. Dances With Wolves, Out of Africa,The Lion in Winter …), a meni osebno so najljubši prav njegovi 007 soundtracki, še posebej npr. Diamonds Are Forever, Moonraker in The Living Daylights, njegov izjemni 007 glasbeni labodji spev iz leta 1987.
Še vedno težko verjamem, da ga ni več. Sem zelo žalosten, saj sem že od otroštva velik oboževalec Bonda in vsega, povezanega z njim in spomnem se, da sem se že kot 10-letni smrkavec začel zavedati, kako odlična je glasba v vseh teh starih filmih o Bondu, ki sem jih vedno gledal z navdušenjem in odprtimi usti. Ko je bila ena mojih največjih strasti, zbiranje CD-jev z orkestralno filmsko glasbo, še v povojih, sem si zelo od začetka (ob soundtrackih Johna Williamsa) najbolj želel prav Bondovih soundtrackov. Danes, ko jih imam vse, so že leta in leta v samem vrhu mojih najbolj poslušanih CD-jev. In tako bo tudi ostalo, nedvomno najbolj ravno po Barryjevi zaslugi.
Je naključje, da JB lahko pomeni James Bond ali John Barry? Če vprašate mene, nikakor. Srečno, maestro!
Odšel je skladatelj filmske glasbe, ki je Bondu podaril kvintesencialni glasbeni karakter, ki z Jamesom ostaja še danes in so se mu spoštljivo poklonili vsi skladatelji, ki so v zadnjih 49 letih pisali glasbo za franšizo, še posebej David Arnold, ki za Bondovo glasbeno plat skrbi zadnjih 14 let. Barry je nenadoma doživel infarkt, čeprav je bil pri 77 letih še precej vitalen in čvrstega zdravja. A očitno je prišel njegov čas in na veliko žalost mnogih ljubiteljev filma in filmske glasbe se je 30. januarja 2011 poslovil. Naj se sliši še tako klišejsko, a zame ne bo nikoli umrl, saj ostaja njegova glasba večna in neminljiva. Poleg soundtrackov za 11 bondiad je Barry seveda napisal še na desetine drugih (npr. Dances With Wolves, Out of Africa,The Lion in Winter …), a meni osebno so najljubši prav njegovi 007 soundtracki, še posebej npr. Diamonds Are Forever, Moonraker in The Living Daylights, njegov izjemni 007 glasbeni labodji spev iz leta 1987.
Še vedno težko verjamem, da ga ni več. Sem zelo žalosten, saj sem že od otroštva velik oboževalec Bonda in vsega, povezanega z njim in spomnem se, da sem se že kot 10-letni smrkavec začel zavedati, kako odlična je glasba v vseh teh starih filmih o Bondu, ki sem jih vedno gledal z navdušenjem in odprtimi usti. Ko je bila ena mojih največjih strasti, zbiranje CD-jev z orkestralno filmsko glasbo, še v povojih, sem si zelo od začetka (ob soundtrackih Johna Williamsa) najbolj želel prav Bondovih soundtrackov. Danes, ko jih imam vse, so že leta in leta v samem vrhu mojih najbolj poslušanih CD-jev. In tako bo tudi ostalo, nedvomno najbolj ravno po Barryjevi zaslugi.
Je naključje, da JB lahko pomeni James Bond ali John Barry? Če vprašate mene, nikakor. Srečno, maestro!
Naročite se na:
Objave (Atom)