Yo-ho-ho, a pirate's life for me!

Heaven, I'm in heaven/And my heart beats so that I can hardly speak/And I seem to find the hapiness I seek/When we're out together dancing cheek to cheek ...
(Irving Berlin, Cheek to Cheek)

Ja, takole pa izgleda, ko pirat (ampak dober, kot npr. Jack Sparrow) umre in pride v piratska nebesa. Ah, ja ... :) Bilo je res super! (Dobil sem celo gusarsko ime Short-sighted Johnny! :D) Hvala, Lučka, rad te imam! In hvala, Lea! Drink up, me hearties, yo-ho! :)

Glede Postojne, kjer sem bil na koncertu Akademskega komornega orkestra akordeonistov "Tutti" iz Minska, Belorusija, pa tole (ker slika pove več, kot tisoč besed):

Hm. Pri nas običajno rečemo orkester glasbenemu sestavu, ki ima nekako vsaj 20 članov. V jazzu, kjer so inštrumentalne zasedbe običajno manjše (trio, kvartet, kvintet ...), big bandu že lahko drugače rečemo jazzovski veliki orkester. V Belorusiji pa očitno običajnemu kvintetu harmonik (OK, zraven sta bila še basist in bobnar, ampak ne kot del originalne zasedbe) že rečejo komorni orkester. Še kar hecno, saj sem pričakoval med 20 in 30 méharjev. :) No, ampak nekaj je pa nesporno dejstvo: bejbe so obvladale. Prsti so šibali po klaviaturah s svetlobno hitrostjo, res fascinantno. Obvladajo sceno, gotta give 'em that. Škoda samo, da se je v dvorani nabralo samo nekaj deset ljudi (in pazite, to je bila uradna otvoritev IX. mednarodnega glasbenega festivala mladih Postojna 2007!), od katerih sem bil definitivno najmlajši, saj je bila večina ostalih prisotnih od mene starejših ... oh, kaj pa vem, kakšnih 50 let?! :P Babice so se mi samo prijazno nasmihale in se verjetno pri sebi spraševale, kako hudo sem se izgubil, da sem zašel na ta koncert.

Danes sem si naredil ful dobro večerjo - pomfri in piščančje prsi s curryjem. Njam! :) OK, ni ravno najbolj zdravo, bilo pa je res dobro. Saj ne, da bi se hvalil s svojimi kuharskimi (ne)sposobnostmi, ampak danes se mi je, po domače rečeno, dokaj usralo. :) Še na mnoge take večerje.

In ... napočil je čas za literarni nokturno v obliki enega ali treh poglavij Harryja. ;) Enjoy it, while it lasts. Uživajte, se beremo!

Happy Geburtstag, Ahnold!

Za trenutek naj odloži delo Terminator, Harry Tasker, Conan the Barbarian/Destroyer, Capt. Ivan Danko, John Matrix in še marsikdo, znan tudi kot Arnold Schwarzenegger, rojen v avstrijski vasici Thal bei Graz. K rojstnemu dnevu mu iskreno čestitamo milijoni njegovih fanov around the world, Tine iz Logatca pa mu pošilja zvrhan koš poljubčkov!

Arnold Schwarzenegger, 38. guverner Kalifornije (na položaj je prišel en dan po mojem 22. rojstnem dnevu), igralec in bivši bodybuilder, danes obhaja 60. (šestdeseto) obletnico. Vse najboljše, many happy returns, ad multos annos, naj mu opleta še na mnoga leta! Ahnold ali Švarc, kot mu radi ljubkovalno rečemo, je zame absolutna legenda, saj sem takorekoč zrasel z mnogimi njegovimi filmi, npr. tistimi, v katerih je igral vloge, naštete v prvem odstavku. Še posebej se mi je vtisnil v spomin v prvem in drugem Terminatorju, Predatorju in True Lies, ki so vsi filmi, ki si jih še dandanes z veseljem ogledam. Predvsem prva dva Terminatorja sta resnični mojstrovini, zahvaljujoč predvsem fenomenalni režiji Jamesa Camerona in njegovemu odličnemu izboru odličnih igralcev.

Arnoldu sem prek njegove službene strani poslal celo čestitko za rojstni dan. Sicer Bog ve, če jo bo sploh prebral, saj verjetno dobiva toliko mailov, da njegovi piarovci ali kdorkoli pač že naredijo pošteno selekcijo in ne bi bil presenečen, če do njega pride kvečjemu nekaj odstotkov pošte, ki jo dejansko dobi. Na koliko pošte tudi odgovori, je sploh drugo vprašanje. A upanje umre zadnje in v najboljšem možnem primeru bo Arnold moj mail prebral, mi odgovoril in ob priliki prišel obiskat Slovenijo, kamor sem ga na koncu maila prijazno povabil - konec koncev ima potem zanemarljivo blizu tudi svojo rodno vasico, kamor se lahko odpravi na Schnittzel, Shtrudel in Schnapps.

Običajno ne maram dežja, a današnjega sem sprejel z odprtima rokama. Kako sede takale osvežitev ... Žal pa spet ne bom mogel v Gaja na jam session, kamor sem danes res mislil iti, prvič zaradi vremena in drugič zaradi Lučkinega rojstnega dneva, kamor se odpravljam zvečer (spotoma bom pobral še Leo). Še prej pa si grem skuhat kosilo (danes bo makaronflajš), počakat Urško, ki pride iz službe in mogoče celo prebrat še par strani Harryja. Trenutno sem pri 24. poglavju (od 36-ih). Saj bo, saj bo. Langsam und sicher, bi gotovo porekel Ahnold.

Uživajte, se beremo. I'll be back!

Brez glasbe mi živeti ni

Resnično ne. Brez te najčudovitejše umetnosti si življenja sploh ne predstavljam več. Ne vem, kaj bi bilo z mano, če petkovih popoldnevov in večerov naenkrat ne bi mogel več preživljati na vajah pihalnega in simfoničnega orkestra, če nikoli več ne bi mogel igrati na jam sessionu v Gaju, če ne bi nikdar več obiskal nobenega koncerta, če bi ostal brez svoje zbirke CD plošč, če ne bi znal več brati not in partitur ... Res, težko bi bilo. Nepredstavljivo.

Glasbo ljubim že iz svojih najnežnejših let, ko sem jo začel spoznavati z odličnimi, večnimi ploščami, kot so npr. Maček Muri in Muca Maca, Mačji sejem, Čuk sedi na palici in Volk in mali muc. :) Ah ja, to so bili lepi časi. Brezskrbni. Potem pa sem kmalu, nekako v 3. ali 4. razredu OŠ, doma odkril nekaj kaset skupine The Beatles in vsesplošna glasbena obsesija je bila rojena. Kmalu sem začel odkrivati tudi klasiko, v zgodnjih devetdesetih smo poslušali 2 Unlimited, Guns N' Roses, Michaela Jacksona, NKotB in ostale, tudi domače ... Ja, to so bili res časi. V srednji šoli sem odkril filmsko glasbo, progressive metal in jazz, s katerimi sem obseden še danes, saj moja trenutna zbirka obsega že okrog 700 (od tega je okrog 300 plošč samo filmske glasbe) CD plošč in je v stalnem porastu. Imam zelo širok glasbeni okus in z veseljem prisluhnem tako Dream Theatru kot Ansamblu bratov Avsenik, tako Privškovim popevkam kot Holstu. Glasba mi v življenju pomeni ogromno, takorekoč največ, in brez nje bi bilo tudi moje življenje zgolj napaka, kot je porekel modrec (gl. nekaj vrstic nižje).

Rekli so (in preživeli!):
"Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija." (Ludwig van Beethoven)
"Obstajata samo dobra in slaba glasba, ne pa dobri in slabi stili. Glasba je samo dobra in slaba, vedno pa mora biti iskrena." (Rok Golob)
"Ah, music," Dumbledore said, wiping his eyes. "A magic beyond all we do here." (Joanne Kathleen Rowling, Harry Potter and the Philosopher's Stone)
"Glasbo imam zelo rada. Od vseh umetnosti je najbolj neposredna, ker gre globoko vate." (Tamara Vonta)
"Brez glasbe bi bilo življenje napaka." (Friedrich Wilhelm Nietzsche)
"Zakaj bi zapravljali denar za psihoterapijo, če pa lahko poslušate Mašo v b-molu?" (Michael Torke)

'Nuff said. :) Tudi danes grem na koncert - v Postojni bo zvečer nastopil Akademski komorni orkester akordeonistov Tutti iz Minska, Belorusija. Poslušat grem sicer napol "po službeni dolžnosti" (pisanje članka za Notranjsko-kraške novice), a me vseeno zelo zanima, kako bodo raztegovali mehe. Pričakujem super špil, ki bo ostal v prijetnem spominu.

Čas me že kar priganja, tako da želim vsem lep preostanek nedelje in - čeprav niste taki obsedenci, kot sem sam - popestrite si vsaj kakšno minuto, uro, dan ... s svojim najljubšim CD-jem. Če ste bili prej slabe volje, boste potem boljše. Če ste prej jokali, boste nehali (če se že ne boste začeli smejati). Glasba je univerzalno zdravilo - neštetokrat preverjeno na lastni koži (pred uživanjem se vam ni treba posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom)! ;) Uživajte, se beremo!

Bloggers were invented ...

... ca. 300 AD, and were originally called "monks". Like their distant descendents, monks had shitty haircuts, and never got laid.

LOL :D V vsakem hecu je malo resnice, pravijo. Tudi sam sem že slišal teorijo, da imajo ljudje z najzanimivejšimi blogi najbolj dolgočasna življenja (ker dolgčas v "realnem" življenju pač kompenzirajo v drugem, virtualnem življenju). Mislim, da sam nisem tak (presodite lahko tudi tisti, ki me poznate), definitivno pa ni takih kar nekaj super ljudi, ki jih poznam (za nekaj primerov glej linke na levi) in so prav tako bloggerji. Ja, takle mamo.

Po službi sem se zapeljal do BTC-ja pogledat, če so v Big Bangu že dobili soundtrack zadnjega filmskega Harryja Potterja. Žal sem bil (spet) razočaran. Ni mi jasno, zakaj potrebujejo nove CD izdaje tako pogosto toliko časa, da se znajdejo na naših policah - in to celo tiste, ki so pričakovane uspešnice! No ja, roko na srce, ni vedno tako slabo; najnovejšo ploščo Dream Theatra, Systematic Chaos, so imeli celo že na dan izida. Po drugi strani pa so pred kratkim novo ploščo izdali tudi Symphony X - do današnjega dne o njej ne duha ne sluha. Škoda. Zaradi tega od mene bistveno bolje služijo pri Amazonu, kot v naših trgovinah.

No, kljub temu iz štacune nisem odšel praznih rok, saj sem si za super ceno (po okrog 6 € za enega) omislil dva odlična dvojna DVD Special Editiona, GoodFellas (Martin Scorsese, 1990) in Unforgiven (Clint Eastwood, 1992). Super, še dve filmski poslastici v moji DVD zbirki. Za danes pa to še ni vse, kar se tiče filmov, saj si nameravam zvečer ogledati Mission: Impossible (Brian De Palma, 1996), za moje pojme enega šolskih primerov dobre akcije. No ja, režiser pač dobro ve, kaj dela. ;) Urške ni doma, ker ima popoldanski šiht od 16h do 22h, tako da si bom naredil prijetno literarno-filmsko popoldne in večer, sestavljena iz omenjenih filmov in seveda Harryja, ki ga moram čimprej dokončati, saj je že nekaj ljudi precej živčnih zaradi težko pričakovanih debat (kajne, M. in N.? ;)). Upam, da mi ta vikend uspe.

Včeraj zvečer se nas je zbralo nekaj članov pihalnega orkestra (glede na višek turistične sezone sploh ne tako malo) in odpravili smo se zaigrat našemu dirigentu Marjanu, ki danes praznuje okroglo XL. obletnico rojstva. Bilo je super, odigrali smo nekaj "zimzelenih" (Tratata, Čas počitnic, Na Golici ...) in se najedli odličnih čevapčičev in ostalih dobrot z žara. V zvoku orkestra sta se seveda slišali poletna "sproščenost" in enomesečna odsotnost vaj, ampak tokrat je šlo pač "za žur" - Marjan nas je bil vesel, ostali prisotni pa navdušeni, tako da je bil namen dosežen, lepo pa je bilo spet videti tudi kolege iz orkestra in zaigrati. Prav veselim se že začetka nove sezone čez dober mesec. S predlogi sodelujem tudi pri pripravi novega programa (zaenkrat je najpomembnejši prvi naslednji največji projekt, ki nas čaka - božično-novoletni koncert konec decembra) in upam, da se bo na notnih stojalih znašla tudi kakšna skladba, ki jo bom predlagal.

Ah, petek popoldne je najslajši čas tedna. Gotovo vsi dobro poznate občutek, ko popoldne prideš domov iz službe ali šole (če seveda nimaš dopusta ali počitnic), se vržeš na posteljo ali kavč, se lenobno pretegneš in te prevzame tisti prijetni občutek petkovega popoldneva, ko veš, da je pred tabo še cel vikend. ;) Za ta vikend sicer nimam v planu nič posebnega razen nedelje zvečer, ko moram v Postojno (kar sem že omenjal). Mogoče bi se jutri ali v nedeljo dopoldne lahko celo že spravil v kino gledat tretjega Shreka ali petega Harryja (hočem svojo dozo Alana Rickmana! :D). Bomo videli. Sicer pa bom več ali manj v LJ - bral Harryja, prevajal Carrie, gledal filme, šel na kakšen sprehod z Urško in še kaj. Lep vikend tudi vam! Se beremo!

Neurje, Carrie in Harry

No, pa se je osvežilo. Čas je že bil, bi verjetno porekel marsikdo, in imel bi prav. Po vseh teh dneh, ko smo si rekli, da je 33 °C "še kar hladno", se pošteno prileže. Zgornje fotke pa sem posnel po neurju (malo je še vedno deževalo), ki se je proti večeru razbesnelo nad Ljubljano (in, kot sem imel priložnost videti na vremenskem radarju, nad dobršnim delom naše kokoške). Prav poetično, kaj?! :) Žal pa nama je vreme z Urško pokvarilo oz. onemogočilo načrtovan ogled najnovejšega Bonda, Casina Royale v letnem kinu na Ljubljanskem gradu. Škoda, pa kdaj drugič. Upam, da bova lahko vsaj že kupljene karte zamenjala za kaj drugega ali vsaj dobila vrnjen denar.

Poznate tole bejbo? Ime ji je Carrie White in je glavna (anti)junakinja prve objavljene, "prebojne" knjige znamenitega ameriškega pisatelja, "kralja groze" Stephena Kinga. No, na zgornji fotki je sicer seveda odlična igralka Sissy Spacek, toda popolnoma vživeta v vlogo nesrečne Carrie, ki pod tušem faše svojo prvo menstro (takoj zatem pa jih "faše" še od sošolk, a to je že druga zgodba). In zakaj pišem o njej? Hja, najmanj trije razlogi so. Prvi je ta, da je to ena mojih najljubših Kingovih knjig (ostale so npr. Needful Things, It, The Green Mile ...) in tudi prva njegova, ki sem jo prebral (pred nekako desetimi leti). Drugi je, da je po knjigi Brian De Palma leta 1976 posnel fenomenalen film, za katerega je Pino Donaggio napisal fenomenalno glasbo, film pa še danes velja za klasiko (seveda ga imam na DVD-ju in seveda sem ga gledal že neštetokrat). Tretji in ta hip najpomembnejši razlog pa je, da sem se pred kratkim spravil prevesti dotično knjigo v slovenščino. Ja, šokantno se mi zdi že samo dejstvo, da nekaj Kingovih knjig sicer imamo prevedenih, ne pa Carrie, ki je gotovo ena njegovih najbolj kultnih knjig - če ne celo najbolj kultna, ker je bila pač prva. Pravzaprav jo je pred propadom rešila samo Kingova žena Tabitha (njej je King knjigo tudi posvetil), ki je rokopis zagledala v smeteh, ga vzela ven, prebrala, bila navdušena in moža prepričala, naj ga pošlje svojemu agentu.

In že samo to, da s(m)o Slovenci prikrajšani za to Kingovo mojstrovino, je bil zame dovolj dober razlog, da se odločim za prevajanje. Poleg tega sem knjigo v teh desetih letih prebral tolikokrat, da jo znam že skoraj na pamet. Zaenkrat prevajam samo zase in za lastno veselje, če pa se bo ponudila priložnost, bom prevod seveda z veseljem odstopil v uradno objavo kakšni založbi, da bi imelo kaj od mojega truda tudi širše bralstvo. Seveda so me na Prizminem forumu takoj zamorili, da so Kingove avtorske pravice astronomsko visoke (kar sicer čisto verjamem), ampak se sploh ne sekiram, zadovoljen bom tudi, če bo prevod poleg mene prebrala še Urška in par prijateljev, ki jim ga bom poslal po mailu (poznam jih kar nekaj, ki bodo definitivno zainteresirani). :) Čeprav prevajam v precej zložnem tempu ("Počas' pa z andahtjo!"), mi gre odlično, saj sem že krepko čez četrtino. Seveda si bo pred kakršnokoli bolj ali manj resno javno objavo zadevo moral ogledati še kakšen prevajalski profesionalec, ki pa jih tudi poznam kar nekaj, le še podkupiti jih bo treba. :D Ja, če mi uspe, bo to po Marcialovih Izbranih epigramih leta 2001, Spomina vrednih dejanjih in besedah Valerija Maksima leta 2004, lanski brošuri Through Vranja and Skednena caves on the edge of Planinsko polje in nekaj ostalih prevodih definitivno moj najresnejši in najzahtevnejši prevajalski projekt dosihmal. Bomo vidl', je reku taslep.

Evo, končno sem tudi pri Harryju malo napredoval, še bolj pa bom, ko spišem tale današnji blog in se spravim nazaj k branju. Kot vidite, nisem eden tistih hardcore fanov, ki so knjigo prebrali najkasneje v dnevu ali dveh po tistem, ko so jo končno dobili v kremplje. :P Počasi in z užitkom je pravo geslo za take primere. Draco dormiens nunquam titillandus! ;) Saj res, še tadrugega Harryja, ki so ga že prevedli v latinščino (Harrius Potter Et Camera Secretorum), si moram naročiti, pa taprvega v stari grščini (taprvega v latinščini, Harrius Potter Et Philosophi Lapis, že imam). Noro, a ni?! :) Do konca tedna dobim tudi novo Mladinino majico z napisom Nisem volil teh volov! Super so tile "Mladinci", kaj naj rečem ... :D

Zgodili pa so se še tri kul zadeve. Prvič: spoznal sem še eno sorodno dušo, Brino iz Pirana, ki je tudi zaljubljena v glasbo (je flavtistka, lep čas tudi v pihalnem orkestru), Harryja in astronomijo in ima super blog, ki sem ga že dodal tudi med linke na levi. Drugič: spet sva se na pijači dobila z Leo, prijateljico iz Gil-galada (ni več v društvu) in se imela super, največ sva debatirala o e-knjigi kritik prevoda 6. knjige o Harryju Potterju, ki sem jo omenjal že včeraj. Zadevo sem si danes na hitro ogledal in je neverjetna, ima 90 strani in je narejena zelo profesionalno, res kot prava knjiga! Zdaj moram najti samo še čas za branje. :P Tretjič: po dooolgem času sem spet stopil v stik z Lučko, še eno prijateljico iz G-g, ki prav tako ni več članica in obljubila sva si, da se čimprej spet srečava. Komaj čakam! :)

Nič, sapienti sat, ne zdržim več & se vračam k Harryju! ;) Uživajte, se beremo!

Dolgo, vroče poletje :)

Ja, ni kaj. Zunaj ga spet nesramno žge, ampak danes celo malo pihlja in je vse skupaj lažje prenašati. Prejšnji teden je bilo pa res divje, vse tja do 38 °C. :S Sam Bog ve, kaj nas šele čaka v prihodnjih letih ... :/

Anyway, da ne bomo po angleško preveč o vremenu ... Pred kratkim sem prišel iz službe; Urška še nima te sreče, ker dela do 16:30, ampak to je samo še dobre pol ure in približno še enkrat toliko časa potrebuje, da pride domov. Prej se bom jaz že najedel mesne lazanje (njam!) in napisal tole novo rundo spletnika. :) Sicer sem zadevo kozmetično takorekoč že spilil do konca, danes sem dodal še kakšno zanimivo povezavo in najpomembnejši element, števec obiskov, ker me res zanima, koliko se bo našlo nesrečnežev, ki bodo brali moje nakladancije. :) Naredil sem celo malo reklame po mailu, pa upam, da bo kdo prišel pogledat in mi mogoče celo sporočil link do svojega lastnega bloga.

Iz firbca sem si danes prvič malo pobliže pogledal spletno stran Harry Potter Slovenija (HPSlo), ki je menda nadomestila razvpito HarryJeZakon.com, ki sicer še vedno obstaja, ampak se vidi, da z Epto ni vse OK, kot se govori, saj so novice na njej že precej za časom ("Polkrvni princ je izšel!"). HPSlo izgleda precej všečno in informativno, enkrat si moram vzeti več časa in si jo ogledati bolj podrobno, predvsem me firbec matra, kako je z E-knjigo kritik Gradovega prevoda šestega Harryja v slovenščino (kakšen zanimiv komentar na to témo je moč najti tudi na Nárëlaiminem blogu). Sicer nisem z branjem še nič napredoval, bomo videli, kako bo danes.

Že včeraj sem v poročilih slišal, da se je za predsedniško kandidaturo odločila tudi Elena Pečarič z geslom "Priložnosti za vse". Zelo pogumna poteza, vendar dvomim, da bo imela od nje kaj več, kot denar, zapravljen za kampanjo. Letošnja "sveta trojica", okrog katere se bo vse vrtelo, so nedvomno Peterle, Gaspari in Türk. No ja, sicer pa dajmo času čas, do volitev so še trije meseci (samo!) in v tem času se lahko še marsikaj spremeni.

Gruntam, če bi bil mogoče danes čas, da se spet spravim v Gajota na jam session, že lep čas je namreč, kar sem bil nazadnje. Večer bo gotovo lep in okrog devetih, desetih ravno prav žametno topel. Celo ene bobnarske palice imam slučajno tukaj v LJ ... ;) Bomo videli, ideja je padla, bom vprašal še Urško, vprašanje pa, če se ji bo dalo iti. Brez kolikor toliko redne doze jazza mi pač živeti ni. :) Aja, ko smo ravno pri muziki - zadnjič sem bral, da se je baje na zadnji (letos jubilejni 30.) izdaji znamenitih Melodij morja in sonca, ki jih ima zdaj po ne vem kakšni logiki pod okriljem NET TV, zgodil nekakšen škandal z Aniko Horvat, ki da bi morala nastopiti (izven konkurence) in sodelovati v strokovni komisiji za ocenjevanje skladb, pa je menda zamudila na generalko, zato so ji odpovedali gostoljublje, nad čimer Anika seveda ni bila navdušena; menda se je on the face of the place zjokala in užaljeno odvihrala.

Ja, ni kaj, zamujanje ni lepa navada, se čisto strinjam. Ampak žal je tudi ta festival postal podoben ostalim slovenskim "glasbenim festivalom", kjer namesto odlične glasbe in besedil, kot se je to dogajalo v zlatih letih slovenske popevke, praviloma zmagujejo napumpani joški in bebave pesmice. Škoda, kar milo se mi stori, če pomislim na super komade v stilu Vrniva se na najino obalo, Lahko noč, Piran (od te je celo samo 11 let!), Slovenski mornar, Sive ceste, Nasmeh poletnih dni, Mladi Joža ... Še dobro, da sem si takrat, ko je izšel (mislim, da nekje pred petimi leti, ko so imele MMS 25. obletnico), kupil dvojni CD vseh zmagovalnih komadov od Nasmeha poletnih dni Moni Kovačič do Bum, bum Juhubande. Ah ja, good old days ... :)

Ja, res bo še dolgo, vroče in pestro, tole letošnje poletje. Da vidimo, kakšni vsi glasbeni in ostali dogodki me še čakajo:

• Casino Royale na Ljubljanskem gradu (če bo vreme :P)
• otvoritveni koncert IX. Mednarodnega glasbenega festivala mladih Postojna 2007; nastopil bo Akademski komorni orkester akordeonistov Tutti iz Minska, Belorusija
• par koncertov v okviru letošnjega postojnskega festivala Zmaj ma mlade (Jure Tori in Ewald Oberleitner, Miusow Quartet, Jim Čert, NY Ska Jazz Ensemble, Leon Matek, Avtomobili, Carpe Diem)
• dva koncerta (Carmina Burana in Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani) letošnjega Festivala Ljubljana
• pa še kaj se bo našlo ...

Uf! :) Ja, pestro bo. Pa saj je prav tako. Muzika über alles! :) Nič, treba bo dati lazanjo v pečico - uživajte, se beremo!

Klinc, pa dejmo!

Tako nekako sem si rekel, ko sem se odločil, da se bom tudi jaz pridružil zdaj že kar znameniti in številčni blogosferi ali kako se že temu reče. Vem, da sem s to odločitvijo sicer že precej zadaj, ampak saj veste, kako gre tisti lepi slovenski pregovor, ki vsebuje besedi "pozno" in "nikoli". ;)

Ja, tako je to ... Da si končno omislim svoj lastni blog, sem se odločil enkrat prejšnji teden, ko sem prišel z VLS-ja (= veliko letno srečanje Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad) in si rekel: "Mater, a ne bi bilo fino, če bi zdajle tele super vtise lahko nekje javno obelodanil, pa ne samo na društvenem forumu, kjer se itak vsi poznamo in vemo, kako fajn smo se imeli?!" Evo, in to je to. Blog je tukaj in semtertja bom celo kaj napisal. Glede (ne)rednosti pisanja nič ne obljubljam - pač, kolikor pogosto bo 1. sedlo in 2. zneslo. :P Tudi glede bralcev se ne sekiram preveč, če bom pisal samo zase, so be it, če se bo kdaj našel še kdo in kaj prebral in pokomentiral, pa seveda še toliko lepše.

Najprej sem si hotel blog odpreti pri SiOL-u, ki je tudi moj internetni ponudnik, pa se je med postopkom zakompliciralo, zato sem jih prosil, če mi še enkrat pošljejo potrditveni mail, pa jim do danes še ni uspelo, tako da sem presedlal na Bloggerja, kjer je bilo vse hitrejše in bolj enostavno. Klinc jih gleda, natančno 7,101 sekunde bi potrebovali, da bi mi poslali tisti mail. Pa nič. Kdor je hitrejši, je (marsikdaj) zmagovalec.

Aja, a zakaj bLogaboječnost? Hja, ni kaj, priznam, da me je tegale blog(anj)a od začetka kar malo strah, kot pač vsega neznanega ... Ampak bolj tako, prijetno strah, če veste, kaj mislim. :) Bo že šlo. To je en razlog, za drugega boste pa ob svojem času že še izvedeli. Ali pa tudi ne.

Kaj je kaj novega ... Še vedno je vroče kot prasica, kot bi se izrazila preljuba mi mati. :D Današnji dan mi je polepšalo predvsem branje tazadnjega Harryja Potterja, ki sem si ga nebodigalen priskrbel že včeraj dopoldne v Vale-Novaku, kjer sem imel prednaročenega. Koštal me je nič kaj prijaznih 28,75 €, kar je bilo za 1,85 € dražje, kot če bi ga prednaročil v Felixu, žal pa tega nisem vedel, niti seveda tega, da bo v Felixu delala Urška (= moja punca) in da bom smel biti prisoten celo ob svečanem začetku prodaje eno minuto čez eno zjutraj. Ampak ni kaj, kar je, je, knjiga je zdaj moja, zaradi tistih slabih dveh evrov me pa tudi ne bo konec, še zdaleč ne. Po kakšnem dnevu branja sem prilezel do spodobne 166. strani (od 607) in doživel že kar nekaj presenečenj, da ne rečem šokov. Zelo napeta knjiga je, tudi precej krvava, že lep čas ne bi mogli več reči, da gre za nekakšno "otroško literaturo". Ampak to smo pričakovali, saj gre za zadnjo knjigo "sage".

Hehe, kadarkoli pogledam blog Jureta Godlerja, me spravi v dobro voljo. Tip je res genialec in faca. Končno nekdo, ki je imel jajca priznati, da je faks (FF) skenslal, ker je pogruntal, da mu večina profesorjev tako ali drugače ne seže niti do kolen. Zadnjič je na blogu napisal, da "bo kmalu končal novo opero" in da išče inštrumentaliste, "da se dobimo, izvedemo, posnamemo in objavimo kaj iz opere ali ostalih mojih del na blogu". Seveda sem se mu kot tolkalec - timpanist javil in upam, da bo kdaj res kaj iz tega. V čast bi mi bilo sodelovati z njim.

Mater, zdajle sem v bazo vpisal zadnje tri plate filmske glasbe, ki sem jih naročil pri Varese Sarabande (neverjetno, paket je iz Kalifornije prišel v dobrem tednu!) in ugotovil šokantno dejstvo - še štiri (4) plate, pa bo moja zbirka CD-plošč s filmsko glasbo obsegala 300 CD-jev. Ni slabo, ne? :) Takole semtertja si nadvse samovšečno domišljam, da imam verjetno največjo privatno zbirko filmske glasbe v Sloveniji. Če kdo pozna še koga, ki ima podobno ali celo večjo, naj mi sporoči - z veseljem bi ga/jo spoznal! :)

Evo, kaj naj še rečem ... Verjetno bo za prvič kar dovolj. Zaenkrat se zdi tole kar zabavno, le voljo in čas za nov entry moraš najti, pa je. :) Kolikor se poznam, se mi zdi, da mi zadeva ne bo delala preveč problemov. Par stvari moram še pogruntati (kako dodam ob stran objav tiste linke na bloge ostalih, ki jih berem, na ljube mi spletne strani ...), da bo še bolj zabavno.

Nič, uživajte, se beremo! :)