Neurje, Carrie in Harry

No, pa se je osvežilo. Čas je že bil, bi verjetno porekel marsikdo, in imel bi prav. Po vseh teh dneh, ko smo si rekli, da je 33 °C "še kar hladno", se pošteno prileže. Zgornje fotke pa sem posnel po neurju (malo je še vedno deževalo), ki se je proti večeru razbesnelo nad Ljubljano (in, kot sem imel priložnost videti na vremenskem radarju, nad dobršnim delom naše kokoške). Prav poetično, kaj?! :) Žal pa nama je vreme z Urško pokvarilo oz. onemogočilo načrtovan ogled najnovejšega Bonda, Casina Royale v letnem kinu na Ljubljanskem gradu. Škoda, pa kdaj drugič. Upam, da bova lahko vsaj že kupljene karte zamenjala za kaj drugega ali vsaj dobila vrnjen denar.

Poznate tole bejbo? Ime ji je Carrie White in je glavna (anti)junakinja prve objavljene, "prebojne" knjige znamenitega ameriškega pisatelja, "kralja groze" Stephena Kinga. No, na zgornji fotki je sicer seveda odlična igralka Sissy Spacek, toda popolnoma vživeta v vlogo nesrečne Carrie, ki pod tušem faše svojo prvo menstro (takoj zatem pa jih "faše" še od sošolk, a to je že druga zgodba). In zakaj pišem o njej? Hja, najmanj trije razlogi so. Prvi je ta, da je to ena mojih najljubših Kingovih knjig (ostale so npr. Needful Things, It, The Green Mile ...) in tudi prva njegova, ki sem jo prebral (pred nekako desetimi leti). Drugi je, da je po knjigi Brian De Palma leta 1976 posnel fenomenalen film, za katerega je Pino Donaggio napisal fenomenalno glasbo, film pa še danes velja za klasiko (seveda ga imam na DVD-ju in seveda sem ga gledal že neštetokrat). Tretji in ta hip najpomembnejši razlog pa je, da sem se pred kratkim spravil prevesti dotično knjigo v slovenščino. Ja, šokantno se mi zdi že samo dejstvo, da nekaj Kingovih knjig sicer imamo prevedenih, ne pa Carrie, ki je gotovo ena njegovih najbolj kultnih knjig - če ne celo najbolj kultna, ker je bila pač prva. Pravzaprav jo je pred propadom rešila samo Kingova žena Tabitha (njej je King knjigo tudi posvetil), ki je rokopis zagledala v smeteh, ga vzela ven, prebrala, bila navdušena in moža prepričala, naj ga pošlje svojemu agentu.

In že samo to, da s(m)o Slovenci prikrajšani za to Kingovo mojstrovino, je bil zame dovolj dober razlog, da se odločim za prevajanje. Poleg tega sem knjigo v teh desetih letih prebral tolikokrat, da jo znam že skoraj na pamet. Zaenkrat prevajam samo zase in za lastno veselje, če pa se bo ponudila priložnost, bom prevod seveda z veseljem odstopil v uradno objavo kakšni založbi, da bi imelo kaj od mojega truda tudi širše bralstvo. Seveda so me na Prizminem forumu takoj zamorili, da so Kingove avtorske pravice astronomsko visoke (kar sicer čisto verjamem), ampak se sploh ne sekiram, zadovoljen bom tudi, če bo prevod poleg mene prebrala še Urška in par prijateljev, ki jim ga bom poslal po mailu (poznam jih kar nekaj, ki bodo definitivno zainteresirani). :) Čeprav prevajam v precej zložnem tempu ("Počas' pa z andahtjo!"), mi gre odlično, saj sem že krepko čez četrtino. Seveda si bo pred kakršnokoli bolj ali manj resno javno objavo zadevo moral ogledati še kakšen prevajalski profesionalec, ki pa jih tudi poznam kar nekaj, le še podkupiti jih bo treba. :D Ja, če mi uspe, bo to po Marcialovih Izbranih epigramih leta 2001, Spomina vrednih dejanjih in besedah Valerija Maksima leta 2004, lanski brošuri Through Vranja and Skednena caves on the edge of Planinsko polje in nekaj ostalih prevodih definitivno moj najresnejši in najzahtevnejši prevajalski projekt dosihmal. Bomo vidl', je reku taslep.

Evo, končno sem tudi pri Harryju malo napredoval, še bolj pa bom, ko spišem tale današnji blog in se spravim nazaj k branju. Kot vidite, nisem eden tistih hardcore fanov, ki so knjigo prebrali najkasneje v dnevu ali dveh po tistem, ko so jo končno dobili v kremplje. :P Počasi in z užitkom je pravo geslo za take primere. Draco dormiens nunquam titillandus! ;) Saj res, še tadrugega Harryja, ki so ga že prevedli v latinščino (Harrius Potter Et Camera Secretorum), si moram naročiti, pa taprvega v stari grščini (taprvega v latinščini, Harrius Potter Et Philosophi Lapis, že imam). Noro, a ni?! :) Do konca tedna dobim tudi novo Mladinino majico z napisom Nisem volil teh volov! Super so tile "Mladinci", kaj naj rečem ... :D

Zgodili pa so se še tri kul zadeve. Prvič: spoznal sem še eno sorodno dušo, Brino iz Pirana, ki je tudi zaljubljena v glasbo (je flavtistka, lep čas tudi v pihalnem orkestru), Harryja in astronomijo in ima super blog, ki sem ga že dodal tudi med linke na levi. Drugič: spet sva se na pijači dobila z Leo, prijateljico iz Gil-galada (ni več v društvu) in se imela super, največ sva debatirala o e-knjigi kritik prevoda 6. knjige o Harryju Potterju, ki sem jo omenjal že včeraj. Zadevo sem si danes na hitro ogledal in je neverjetna, ima 90 strani in je narejena zelo profesionalno, res kot prava knjiga! Zdaj moram najti samo še čas za branje. :P Tretjič: po dooolgem času sem spet stopil v stik z Lučko, še eno prijateljico iz G-g, ki prav tako ni več članica in obljubila sva si, da se čimprej spet srečava. Komaj čakam! :)

Nič, sapienti sat, ne zdržim več & se vračam k Harryju! ;) Uživajte, se beremo!