Ripley

Znamenite poročnice (Warrant Officer) Ellen Ripley iz filmske tetralogije o Alienu (pri nas "genialno" prevedenem v Osmega potnika) sem se ponovno spomnil, ker je igralka, ki jo je (predvsem v prvem in drugem filmu) tako genialno upodobila, Sigourney Weaver, včeraj slavila svoj 58. rojstni dan. Irreparabile tempus fugit ... Po drugi strani pa ji ne bi teh let nikoli pripisal. Zame bo vedno neuničljiva in neustrašna bojevnica železne volje, od katere bi se lahko učile Xena, Supergirl, Clarice Starling in še katera. Še na mnoga leta, Sigourney! (Sam sem sicer velik fan Alien Quadrilogy, predvsem prvega in (še bolj) drugega filma, a o tem več kdaj drugič.)

Moja Urška, ki ji je veselo uživanje Guinessa na Irskem (ja, napisala je nov, "postirski" zapis na blogu in dodala tudi precej fotk) očitno pustilo tudi nekaj mentalnih posledic :D, pa je danes "izgubila" svoje ključe. Tukaj v Šiški je v bajti namreč nastanjenih kakšnih deset ljudi in kar nekaj jih svoje ključe pušča na "priročni" polički poleg vhodnih vrat. Čeprav je ta polička enkrat ali dvakrat zamikala tudi mene, sem se ji namenoma odrekel, saj se mi je zdelo, da kar sama kliče po tem, da kdo, ki odhaja od hiše, pa je zaspan/raztresen/kaj podobnega, z nje vzame ključe, ki niso njegovi. In prav to se je zgodilo tudi danes, ko je Urškine ključe pobasala Mateja. Ona seveda trdi, da nehote, but I know better. :P In čeprav je Urška panizirala, da jih je izgubila nekje v bajti ali - še huje - da jih je nekdo ukradel iz vrat, medtem ko je v kanto za smeti (ki je od vrat oddaljena cca. 1,5 metra) vrgla vrečo smeti, ni pomislila na to, kar bi jaz v taki situaciji storil najprvo - pri vseh sostanovalcih preveril, če je kdo slučajno po nesreči namesto svojih vzel moje ključe. Dva telefonska klica (jaz klical Matejo, Mateja klicala mene) sta bila potrebna in stvar je bila razčiščena, Urška pa spet srečna (prej je bila seveda nataknjena in zlovoljna in je moj običajni naval nežnosti, ko pridem iz službe, nič kaj prijazno odslovila). Ah, te ženske ... Kot v True Lies (1994, James Cameron) slikovito pove Gib: Women. Can't live with 'em, can't kill 'em. :)

Do današnje malice, po katero sem šel kot ponavadi v Mercator, sploh nisem vedel, da obstaja legendarna Cockta tudi v 2-litrskih plastenkah. Toliko bolje, kajti nemudoma sem postal lastnik ene. :) Ta pijača pri meni definitivno zmaga nad "večno" Coca-Colo in ostalimi podobnimi pijačami. Okus je bistveno boljši, pa še kofeina nima. Je pa seveda (pre)sladka, zato si jo privoščim le občasno - na primer danes.

Upam, da mi bo danes uspelo prek spleta rezervirati in kupiti karte za koncert filmske glasbe v Londonu, o katerem sem že pisal in na katerega se takoj po novem letu odpravljamo Urška, kolega Matej, njegov prijatelj in moja malenkost. Rezervirati in kupiti bo treba tudi še letalske karte (naslednji teden) in TravelCarde za prevažanje z londonsko podzemno. Veliko olajšanje pa je v potovalni budžet tokrat prinesla predvsem daljna sorodnica Sanja, ki nama je z Urško prijazno ponudila prenočišče pri sebi doma. London, ready or not - here we come, you can't hide! :)

Danes je bil v službi zelo naporen dan in prileglo se je popoldne iti s staršema na pico v Kaščo Mrlačnik na Brezovici in malo poklepetati. Priden je bil tudi Bajko - S57BBA, predsednik Radiokluba Ljubljana - S53AJK, ki je na klubski spletni strani ažuriral seznam članstva - na katerem sem se zdaj po skoraj letu članstva končno znašel tudi sam. ;) Ažuriran seznam članov je tudi na prenovljeni spletni strani KD PO Logatec, kjer so zdaj že dodani tudi mladi nadebudni tolkalski pripravniki, ki bodo svoje znanje prvič resnejše predstavili na našem letošnjem božično-novoletnem koncertu, ki bo - to je zdaj že znano in potrjeno - v petek, 28. decembra. Že zdaj prijazno vabljeni!

Sam bom šel v četrtek zelo verjetno poslušat tale koncert, v soboto pa si bova z Urško privoščila Barbaro Hendricks, ki bo ob spremljavi jazz kvarteta pela komade legendarne Lady Day - Billie Holiday. Ponovno sem bil tudi povabljen k sodelovanju z logaškim ŽePZ Tabor (njihov zborovodja je Zdravko Novak, čudovit človek in glasbenik in drag prijatelj), ki ga bom s tolkali spremljal pri dveh rezijanskih skladbicah Pavleta Merkuja, uspavanki Tonanina tonana in šaljivki Čarni kus II. Punce ju bodo izvedle na letošnjih Sozvočenjih 18. novembra (koncert osrednjeslovenske regije, celoten program si lahko ogledate tukaj) v Zagorju ob Savi. Vmes, prej in pozneje pa se bo gotov našlo še marsikaj ... Ja, ni kaj, zanimiva nova koncertna sezona se je res že začela s polno paro - in prav je tako. Bodi dovolj za nocoj, pa lep teden vsem; uživajte, se beremo!