V petek se mi je bilo zgodilo nekaj zelo neprijetnega. Moj SonyEricsson K610i, ki je bil dosihmal obratoval precej zgledno in zanesljivo, je naenkrat poginil. Bilo je pravzaprav tako, da se mi je baterija tekom dneva popolnoma izpraznila - telefon je dokončno crknil okrog 16h. To seveda ni nič nenavadnega, kajti človek je navajen, da popolnoma prazen telefon pač priklopi na polnilec, malo počaka in to je to. Ampak ko sem to v petek poskusil sam, nisem bil uspešen. Telefon se enostavno ni hotel več prebuditi - še več, niti polniti se ni hotel začeti. Poskusil sem ga nekajkrat priklopiti in odklopiti, čez noč sem ga pustil priključenega na polnilec - nič. Zadeva je očitno meni nič tebi nič hin.
Zares nenavadno, pa tudi dokaj neprijetno, kajti v času, ko smo vsi navajeni, da smo bolj ali manj non-stop dosegljivi, pač ne moreš biti off-line. Sam sicer niti slučajno nisem tak manijak, da bi me jako motilo, ako sem dan ali tri mobilno nedosegljiv, večji problem nastane, ko bi kdo rad prišel do tebe, pa ne more - in tudi če imaš čisto spodoben in opravičljiv razlog za to, mu to ne bo preprečilo tega, da bi si dal duška vsaj s kakšno krepko na tvoj račun. Poleg tega pa tudi gospod Murphy ne počiva in kot nalašč, ti telefon vedno crkne ravno takrat, ko ga zaradi kakšnih bližajočih obveznosti in sprotnih dogovarjanj, ki jih le-te obveznosti terjajo, najbolj potrebuješ.
Kakorkoli že, naključje pa je hotelo tudi, da sem že nekaj časa razmišljal o menjavi operaterja, saj sem pri Mobitelu vztrajal več kot 9 let, poleg tega pa vedno več naroda množično prehaja k Si.mobilu (volens nolens je treba priznati, da Mobitel, ki očitno spi na lovorikah monopolnega položaja, že nekaj časa peljejo scat v ponudbi telefonov, zanimivih akcijah in ugodnostih, prijaznosti spletne strani in še v čem) in pred kratkim se je med njim znašla tudi moja Urška. Crknjen SE K610i, Urškin prehod in želja po novem telefonu - po možnosti po kakšni super Nokii - so bili tako trije več kot prepričljivi razlogi, da sem se včeraj zjutraj nebodigalen usedel v avto in se odpeljal naravnost v Si.mobilov center na ljubljanski Čopovi. Čez pičlih 15 minut pri prijazni gospodični v centru sem bil že nov Si.mobilov uporabnik in ponosni lastnik čisto nove Nokie N73, zaradi katere še zdaj cedim sline in se trudim poštekati, da sem dejansko za ne tako veliko denarja (80 €) dobil tako super telefon.
N73 je torej res čudovita zadeva, vsekakor en najboljših, pa tudi mojim očem najlepših mobilnih telefonov, kar sem jih videl do sedaj (na znani in ugledni spletni strani GSMArena.com so zapisali celo takole: Being the best equipped handset ever Nokia N73 has managed to overrun the king of all mobiles - the slider Nokia N80.). Zdaj sem torej mobilno nedvomno preskrbljen za lep čas, poleg tega pa mi pri Si.mobilu zaradi akcije prvih 9 mesecev ne bo treba plačevati naročnine (vzel sem paket Orto Smart, ekvivalent Mobitelovega Itak paketa, ki sem ga bil uporabljal poprej). Čisti zadetek v črno torej. Seveda sem obdržal oz. prenesel tudi staro številko, tako da jo vsi prijatelji in znanci, ki jo že imate in tole berete, lahko obdržite v imeniku táko, kot je. :-)
Teži pa me nekaj drugega. Svojega starega crknjenega sonieriksona ne morem kar tako zabrisati v smeti, saj imam v njem še cel kup podatkov, ki jih še rabim, predvsem telefonskih številk, saj zadnja leta - tako se mi vsaj zdi - prevladuje trend, da novih telefonskih številk ne shranjujemo več na SIM kartico, ampak kar naravnost v pomnilnik telefona (večina telefonov ima to možnost tudi privzeto). Ker nisem pomislil na to, da bi občasno naredil back-up vseh številk iz pomnilnika telefona na SIM kartico, sem zdaj ostal brez kar nekaj telefonskih številk, pa tudi brez fotk v telefonu in še česa. Tako da bom moral zdaj porabiti nekaj časa in denarja še za to, da dam K610i vsaj toliko na servis, da ga obudijo nazaj v življenje in bom lahko dostopil do teh potrebnih informacij. Vsekakor upam, da se bo tudi to srečno končalo in da pri Si.mobilu ne bom imel problemov, kot jih je imel npr. blogerski kolega Iztok Gartner, ki je Si.mobil najprej rahlo pokoval v zvezde in jih kmalu potem grdo ok(u)rcal. Bomo videli.
Sicer je nova glasbena sezona že v polnem zamahu, saj smo s pihalnim orkestrom danes igrali na zaključku Avsenikovega festivala v Begunjah, naslednji koncert pa imamo že 6. septembra v Logatcu (in teden kasneje zasluženi piknik ob "začetku nove sezone"). Jutri imamo s kolegi iz Zelenih oblakov tudi še zadnje kratko usklajevanje pred torkovim Literoadijem (gl. prejšnjo objavo - vabilo!), kjer bom - upam, da uspešno - odigral voditeljsko vlogo, čeprav mi take zadeve niso ravno najbolj pisane na kožo in v tem smislu npr. Maria Galuniča občudujem ravno toliko, kot mi gre včasih že pošteno na živce. :P O vseh teh dogajancijah pa več v kakšni od naslednjih (verjetno že v naslednji) objav. Uživajte, se beremo!
Zares nenavadno, pa tudi dokaj neprijetno, kajti v času, ko smo vsi navajeni, da smo bolj ali manj non-stop dosegljivi, pač ne moreš biti off-line. Sam sicer niti slučajno nisem tak manijak, da bi me jako motilo, ako sem dan ali tri mobilno nedosegljiv, večji problem nastane, ko bi kdo rad prišel do tebe, pa ne more - in tudi če imaš čisto spodoben in opravičljiv razlog za to, mu to ne bo preprečilo tega, da bi si dal duška vsaj s kakšno krepko na tvoj račun. Poleg tega pa tudi gospod Murphy ne počiva in kot nalašč, ti telefon vedno crkne ravno takrat, ko ga zaradi kakšnih bližajočih obveznosti in sprotnih dogovarjanj, ki jih le-te obveznosti terjajo, najbolj potrebuješ.
Kakorkoli že, naključje pa je hotelo tudi, da sem že nekaj časa razmišljal o menjavi operaterja, saj sem pri Mobitelu vztrajal več kot 9 let, poleg tega pa vedno več naroda množično prehaja k Si.mobilu (volens nolens je treba priznati, da Mobitel, ki očitno spi na lovorikah monopolnega položaja, že nekaj časa peljejo scat v ponudbi telefonov, zanimivih akcijah in ugodnostih, prijaznosti spletne strani in še v čem) in pred kratkim se je med njim znašla tudi moja Urška. Crknjen SE K610i, Urškin prehod in želja po novem telefonu - po možnosti po kakšni super Nokii - so bili tako trije več kot prepričljivi razlogi, da sem se včeraj zjutraj nebodigalen usedel v avto in se odpeljal naravnost v Si.mobilov center na ljubljanski Čopovi. Čez pičlih 15 minut pri prijazni gospodični v centru sem bil že nov Si.mobilov uporabnik in ponosni lastnik čisto nove Nokie N73, zaradi katere še zdaj cedim sline in se trudim poštekati, da sem dejansko za ne tako veliko denarja (80 €) dobil tako super telefon.
N73 je torej res čudovita zadeva, vsekakor en najboljših, pa tudi mojim očem najlepših mobilnih telefonov, kar sem jih videl do sedaj (na znani in ugledni spletni strani GSMArena.com so zapisali celo takole: Being the best equipped handset ever Nokia N73 has managed to overrun the king of all mobiles - the slider Nokia N80.). Zdaj sem torej mobilno nedvomno preskrbljen za lep čas, poleg tega pa mi pri Si.mobilu zaradi akcije prvih 9 mesecev ne bo treba plačevati naročnine (vzel sem paket Orto Smart, ekvivalent Mobitelovega Itak paketa, ki sem ga bil uporabljal poprej). Čisti zadetek v črno torej. Seveda sem obdržal oz. prenesel tudi staro številko, tako da jo vsi prijatelji in znanci, ki jo že imate in tole berete, lahko obdržite v imeniku táko, kot je. :-)
Teži pa me nekaj drugega. Svojega starega crknjenega sonieriksona ne morem kar tako zabrisati v smeti, saj imam v njem še cel kup podatkov, ki jih še rabim, predvsem telefonskih številk, saj zadnja leta - tako se mi vsaj zdi - prevladuje trend, da novih telefonskih številk ne shranjujemo več na SIM kartico, ampak kar naravnost v pomnilnik telefona (večina telefonov ima to možnost tudi privzeto). Ker nisem pomislil na to, da bi občasno naredil back-up vseh številk iz pomnilnika telefona na SIM kartico, sem zdaj ostal brez kar nekaj telefonskih številk, pa tudi brez fotk v telefonu in še česa. Tako da bom moral zdaj porabiti nekaj časa in denarja še za to, da dam K610i vsaj toliko na servis, da ga obudijo nazaj v življenje in bom lahko dostopil do teh potrebnih informacij. Vsekakor upam, da se bo tudi to srečno končalo in da pri Si.mobilu ne bom imel problemov, kot jih je imel npr. blogerski kolega Iztok Gartner, ki je Si.mobil najprej rahlo pokoval v zvezde in jih kmalu potem grdo ok(u)rcal. Bomo videli.
Sicer je nova glasbena sezona že v polnem zamahu, saj smo s pihalnim orkestrom danes igrali na zaključku Avsenikovega festivala v Begunjah, naslednji koncert pa imamo že 6. septembra v Logatcu (in teden kasneje zasluženi piknik ob "začetku nove sezone"). Jutri imamo s kolegi iz Zelenih oblakov tudi še zadnje kratko usklajevanje pred torkovim Literoadijem (gl. prejšnjo objavo - vabilo!), kjer bom - upam, da uspešno - odigral voditeljsko vlogo, čeprav mi take zadeve niso ravno najbolj pisane na kožo in v tem smislu npr. Maria Galuniča občudujem ravno toliko, kot mi gre včasih že pošteno na živce. :P O vseh teh dogajancijah pa več v kakšni od naslednjih (verjetno že v naslednji) objav. Uživajte, se beremo!
2 komentarja:
A poj mata z Ursko tudi novi cifri?
Sicer pa - dobrodosel med nami, Simobilovci ;)
Ne ne, oba sva obdrzala stari stevilki, le k Si.mobilu sva ju prenesla.
Hvala za dobrodoslico. :-)
Objavite komentar