torek, 18. november 2008

Nov sonet

VII. SLOVO

In šla si. Veš, ledena rosa pala
je na srcà krvavo mi rdečino.
Ves up poletel v daljno je sivino
na to, da morebiti boš ostala ...

Prekleta bodi ti in ta obala,
kjer mešala ljubezensko sva slino!
Krvavo sonce gre v morjà sinjino,
ki pekla grozo kmalu bo spoznala ...

Izgine naj ves svet, ponikne v temo,
globoko, da ne more razsvetliti
je sonce, če gori z največjo vnemo.

Spoznanje 'z krempljev noče me spustiti -
da proti peklu vsi počasi gremo,
da sam pred sabo se ne morem skriti ...