Kot ste verjetno do sedaj že vsi slišali, videli ali brali, se je danes zgodaj ponoči za letalom Airbus A330-200 francoske letalske družbe Air France, ki je letelo iz Rio de Janeira v Pariz, izgubila vsaka sled, saj je izginilo nekje nad Atlantikom. Na letu 447 je bilo 216 potnikov in 12 članov posadke, skupaj 228 duš. Grozljivo je dejstvo, da je zdaj že jasno, da nesreče letala, ki je očitno strmoglavilo v ocean, ni preživel nihče. Vsem žrtvam v spomin in svojcem v tolažbo je tu posnetek Barberjevega Adagia za godala, ki ga je nekaj dni po katastrofalnem 11. septembru 2001 v Londonu dirigiral Leonard Slatkin.
Letalske katastrofe me že dolgo časa fascinirajo na svoj grozljiv način in imel sem fazo, ko sem prav intenzivno raziskoval najhujše letalske nesreče vseh časov in kaj jih je povzročilo. Tenerifska letališka katastrofa, v kateri je 27. marca 1977 umrlo 583 ljudi, je še vedno najhujša letalska nesreča vseh časov, zelo grozljiva pa je tudi zgodba Pan Amovega leta 103, ki se je zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili teroristi, zrušil 21. decembra 1988 nad škotskim Lockerbiejem; umrlo je 270 ljudi, nekateri tudi na tleh, kamor je padlo letalo.
Žal imamo tudi Slovenci "svojo" letalsko katastrofo - Inex-Adria Aviopromet let 1308 (na zgornji fotki iz novembra 1981), ki se je 1. decembra 1981 (dobra dva tedna po mojem rojstvu) okrog 8h zjutraj zaletel v goro San Pietro blizu Ajaccia na Korziki. Življenje je izgubilo vseh 180 potnikov in članov posadke.
Seveda je verjetno odveč razlagati, da sem si s tem "študijem" letalskih nesreč naredil medvedjo uslugo, saj sem zdaj precej presran, ko moram na letalo ali pa ko se z njim pelje kdo od mojih dragih - npr. Špela, ki se je februarja med potovanjem v Patagonijo pošteno prefurala z avioni - tudi na dveh čezoceanskih letih, precej podobnih temu, ki je danes doživel tako nesrečno usodo. In čeprav je letalski transport statistično gledano še vedno daleč najvarnejši, kanček nelagodja ostaja. Sploh ob katastrofah, kakršna je današnja. Vsi preminuli naj počivajo v miru, v mislih bodimo z njimi in z njihovimi svojci in prijatelji, ki danes preživljajo pekel najbolj črnega dne v svojih življenjih.
Letalske katastrofe me že dolgo časa fascinirajo na svoj grozljiv način in imel sem fazo, ko sem prav intenzivno raziskoval najhujše letalske nesreče vseh časov in kaj jih je povzročilo. Tenerifska letališka katastrofa, v kateri je 27. marca 1977 umrlo 583 ljudi, je še vedno najhujša letalska nesreča vseh časov, zelo grozljiva pa je tudi zgodba Pan Amovega leta 103, ki se je zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili teroristi, zrušil 21. decembra 1988 nad škotskim Lockerbiejem; umrlo je 270 ljudi, nekateri tudi na tleh, kamor je padlo letalo.
Žal imamo tudi Slovenci "svojo" letalsko katastrofo - Inex-Adria Aviopromet let 1308 (na zgornji fotki iz novembra 1981), ki se je 1. decembra 1981 (dobra dva tedna po mojem rojstvu) okrog 8h zjutraj zaletel v goro San Pietro blizu Ajaccia na Korziki. Življenje je izgubilo vseh 180 potnikov in članov posadke.
Seveda je verjetno odveč razlagati, da sem si s tem "študijem" letalskih nesreč naredil medvedjo uslugo, saj sem zdaj precej presran, ko moram na letalo ali pa ko se z njim pelje kdo od mojih dragih - npr. Špela, ki se je februarja med potovanjem v Patagonijo pošteno prefurala z avioni - tudi na dveh čezoceanskih letih, precej podobnih temu, ki je danes doživel tako nesrečno usodo. In čeprav je letalski transport statistično gledano še vedno daleč najvarnejši, kanček nelagodja ostaja. Sploh ob katastrofah, kakršna je današnja. Vsi preminuli naj počivajo v miru, v mislih bodimo z njimi in z njihovimi svojci in prijatelji, ki danes preživljajo pekel najbolj črnega dne v svojih življenjih.
2 komentarja:
Izredno lepo pišeš. Tudi komad v slovo je prelep.
Hvala, draga. :-) A si prvič slišala Barberjev Adagio za godala? Mislim, da je bil pred nekaj leti izglasovan za "najbolj žalostno klasično skladbo vseh časov".
Objavite komentar