Vekejšn 2009

Evo, končno sem tudi letos prišel do težko pričakovanih in zasluženih dveh tednov poletnega dopusta. Glede na to, da je danes nedelja, sem ravno nekako na polovici, dobršen del prvega tedna pa sem tako kot lani preživel v Prekmurju, natančneje v Moravskih Toplicah oz. Termah 3000, spal in jedel pa sem pri Aleksandru (takisto tako kot lani). Bilo je super, kot je v Prekmurju vedno - super toplice, izvrstna hrana, lepa namestitev in Smodiševi Nada, Aleksander in Igor, najprijaznejša družina na svetu, kamor se vedno z veseljem vračam. Le dejstvo, da Špela z mano ni mogla biti ves čas, mi je nekoliko zagrenilo dopust, se pa toliko bolj veselim poletja 2010, ko bova, če bo vse tako, kot mora biti, skupaj preživela precej več dopusta, kot letos.

Dejansko bi lahko v Moravskih Toplicah ostal še dlje, pa sem imel za četrtek, 9. julija zvečer že kupljeno karto za koncert Praškega simfoničnega orkestra z dirigentom Jiříjem Koutom in solistom violončelistom Gautierjem Capuçonom v okviru letošnjega Festivala Ljubljana. Izvrstni francoski glasbenik je z orkestrom zaigral Dvořákov priljubljeni Koncert za violončelo in orkester v h-molu in se izkazal s predstavo, izjemno v vseh pogledih. Capuçona sem prvič slišal, ko sem poslušal njegovo izvedbo koncerta za violončelo in pihalni orkester Friedricha Gulde in odsihmal sem si ga vedno želel slišati v živo, a moram priznati, da me je na tokratni koncert skoraj bolj od njega pritegnila Dvořákova znamenita deveta simfonija v e-molu ('Iz novega sveta'), ki je bila prav tako uvrščena v program.

Glede na to, da je v Ljubljano prišel vodilni češki simfonični orkester z eno najznamenitejših in najpogosteje izvajanih simfonij nasploh, ki jo je, glej ga zlomka, napisal češki skladatelj, so bila moja pričakovanja - menim, da upravičeno - visoka. Očitno žal previsoka, kajti orkester in dirigent me s svojo interpretacijo in izvedbo niso prepričali. Vse skupaj je bilo nekam anemično, nonšalantno in šlampasto. Kot da bi si bili dirigent in orkestraši rekli: "Kurc, bomo bolj na easy, saj je poletje, pa itak smo to igrali že tisočkrat in ne bo panike." Jebi ga, žal res ni bilo preveč dobro. To simfonijo sem v živo nazadnje slišal pred nekaj leti, ko jo je pri nas v okviru zlatega abonmaja odigral nek francoski simfonični orkester, in takrat je bila slika popolnoma drugačna. Morda pa imajo Čehi do lastne glasbe preveč jebivetrski odnos, kajti tudi ko smo bili s pihalnim orkestrom leta 2001 na mednarodnem tekmovanju v češki Ostravi, smo v močni mednarodni konkurenci, v kateri je bilo tudi kar nekaj domačih, čeških orkestrov, pobrali priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Mateník, ki je v osnovi češki narodni ples in jo je napisal češki skladatelj Petr Zdeněk.

Kakorkoli že, na zgornji fotki je Mate Bekavac, en najodličnejših klarinetistov vseh časov. Poslušat ga grem jutri, ko bo prav tako v okviru letošnjega Festivala Ljubljana nastopil z združenima simfoničnima orkestroma naše RTV in francoskega Orchestre de Picardie nastopil s Coplandovim Koncertom za klarinet in orkester, poleg njega pa se obetata še izvedbi Ravelovega Boléra in Musorgskijevih Slik z razstave, enega mojih najljubših klasičnih del, zato se koncerta že zelo veselim. Če bo tole kdo prebral dovolj zgodaj, se kakšno karto še da dobiti; koncert bo jutri - v ponedeljek, 13. julija ob 20h v Cankarjevem domu.

Tako, grem naprej uživat tole prijetno nedeljsko popoldne, ki se počasi že preveša v večer, dokler sem še na dopustu, pa bo več časa tudi za pričujoči blog, tako da morebitni zvesti bralci v prihodnjih dneh gotovo lahko pričakujete še kakšno objavo. :-) Uživajte, se beremo.