V spomin Jerryju Goldsmithu

Če sem posvetil zapis Johnu Williamsu, se lahko spomnem še enega velikana in legende filmske glasbe: Jerry Goldsmith bi včeraj praznoval 83. rojstni dan. Žal je pokojni že od 21. julija 2004; letos se bomo torej spominjali že 8. obletnice njegove smrti. Skladatelj, ki je v karieri (zelo po krivici!) prejel enega samega oskarja - za fenomenalno glasbo (Ave Satani!) v Donnerjevem horrorju The Omen iz leta 1976 - je napisal glasbo za filme, kot so Alien (moj najljubši Goldsmithov soundtrack, o katerem sem tudi že pisal), mnogi filmi in serije vesoljske sage Star Trek, Total Recall, Executive Decision in za mnoge druge, ljubitelji filmske glasbe pa mu zaradi čopa, v katerega je rad nosil spete svoje dolge srebrnosive lase, še danes radi ljubkovalno rečemo Ponytail. :-) Jerry, requiescas in pace!

John Williams - osemdesetletnik

Legendarni skladatelj filmske glasbe, zame osebno pa moj najljubši skladatelj vseh časov in definitivno najboljši skladatelj filmske glasbe za vedno, maestro John Williams prav danes, na naš kulturni praznik, slavi 80. let. Za častitljivo obletnico vse čestitke z željami, da bi mu zdravje in izjemni glasbeni navdih še dolgo služila, za vso prečudovito glasbo, ki jo je ustvaril, pa tisočkrat hvala!

Še vedno se živo spominjam, kako me je že kot 10-letnega mulca fascinirala Williamsova glasba, le da tedaj še nisem vedel, kdo je sploh to. Leta pozneje pa sem ugotovil, da je dejansko vse filmskoglasbene téme, ki so mi bile najbolj všeč, napisal isti človek in spoznal, da je to John Towner Williams, v New Yorku rojeni ameriški skladatelj, ki je najbolj znan po glasbi za space opera sago Star Wars in po nekajdesetletnem sodelovanju z režiserjem Stevenom Spielbergom. O Williamsu tu ne bi ponovno na dolgo in široko razpredal; kdor z njim in njegovim delom še ni seznanjen, naj si prebere članek na Wikipedii in/ali pobliže ogleda portal JWFan.com, katerega dolgoletni član (in razpravljalec na forumu) sem tudi sam.

Glede na navedena dejstva sem bil toliko blj iz sebe od veselja, ko se mi je konec oktobra lani vendarle uresničila dolgoletna življenjska želja, da bi maestra Williamsa vendar lahko videl in slišal tudi v živo. S Špelo, Matejem (ki je tudi sam fan Williamsa in filmske glasbe, moj dober prijatelj in dvakratni sopotnik v London na koncerte filmske glasbe v izvedbi London Symphony Orchestra) in še dvema Špelinima prijateljicama smo iz Benetk prek Dublina odleteli v New York, tam preživeli čudovit teden, ogromno doživeli in videli, šli na večerjo s svetovno znanim skladateljem Johanom de Meijem in naposled poslušali koncert filmske glasbe v izvedbi New York Philharmonic pod taktirko maestra Williamsa. To je bilo izjemno in nepozabno doživetje, ki se mi je za večno vtisnilo v spomin. Žal nismo dobili priložnosti, da bi po koncertu Williamsa srečali in poklepetali z njim, a že to, da sem ga imel čast videti in slišati v živo, je bilo nepopisno.

In prav iz vseh naštetih razlogov sem na današnji kulturni praznik (poleg občasih miselnih izletov v Prešernovo poezijo) poslušal samo Williamsovo glasbo (ta hip se vrti soundtrack filma Star Wars: Episode V - The Empire Strikes Back), maestro pa je pred kratkim, ko je prejel 46. in 47. nominacijo za oskarja za svoje delo, postal drugi najbolj nominiran človek na svetu (takoj za Waltom Disneyjem). Ko bi kot 80-letnik vsaj dobil še svojega šestega oskarja. Mojster Williams, thank you for the music oz. kot je na koncu svojega nagovora poslušalcu v soundtracku enega od filmov o Harryju Potterju zapisal navdušeni režiser Alfonso Cuarón - gracias, Maestro!