22:29

Še čisto sveža pesem. Za tiste, ki malo bolje poznate moje pesniško udejstvovanje, nekoliko drugačna, verjetno predvsem zato, ker ni sonet. ;-) V kratkem pa napišem še nekaj "malega" o pred- in ponovoletnih vtisih - koncert, silvestrovanje, London ... Obljubim! :-)

* * * * *

22:29

Nikoli jaz zares ne umrem, nikoli se mi dih ne ustavi,
na oni svet nikdár ne grem, ki vanj se marsikdo odpravi.
Srce mi večno bílo bo, po žilah kri mogočno tekla,
ne bom spoznal nebes lepó in ne trpel vročine pekla ...

Odšel bom le za kratek čas, ko ura zadnja mi odbije,
mi daljen šepetal bo glas: "Pozabi puhle iluzije,
zdaj čas za nove je stvari, odkrival nova boš obzorja,
podaj na druge se poti, pozabil boš na stara gorja ..."

Nekdo, ki boš za mano bral, boš čutil žalost ali srečo,
a slejkoprej se boš kesal, pokoro delal boš bolečo ...
Veš, tudi jaz sem bil kot ti, naiven, mlad in nasmejan,
a ko življenje te utrdi, se spremeníl bo tvoj vsakdan ...

Minil bo svet, kot že nekdáj, a jaz to vem in ni me strah,
verjameš ali ne v raj – pepel v pepel in prah v prah ...
Kdo vedel bi, kaj nékdaj bo … S pokončno glavo v daljo grèm,
v grob me níkdar ne nesó, nikoli jaz zares ne umrem!