petek, 18. januar 2008

Glasbeni kritik

Ker zadnje čase (spet) intenzivno pišem recenzije plošč in koncertov za Musko, mi kar ne gre iz glave odlomek, ki sem ga pred kratkim prebral prav v taisti reviji, zapisal pa ga je (že pred mnogimi leti) znameniti Marjan Kozina v svoji "poljudno-znanstveni razpravi" (kot jo je sam poimenoval) O muzikantih. Takole:

Kritik
To je mož, ki se ga vsi muzikanti boje, se mu že od daleč klanjajo in ga ob vsaki priliki vabijo na dva deci ali golaž. Nihče od muzikantskih poklicev ni varen pred njim, slehernega pevca, dirigenta ali virtuoza sme po svobodnem preudarku, glede na lastno počutje in brez ozira na dejansko stanje ozmerjati ali pohvaliti v Ljubljanski resnici. Za to vleče simpatične honorarje. Čeprav njegovih kritik nihče ne mara in malokdo bere, je ugleden mož in cenjen gost Pod hrastoma.

Ljudje moji, blagor meni! To bo golaža! :-)))

Toda hej, nekaj se da povedati tudi o ostalih glasbenikih in celo o poslušavcih. Prisluhnimo.

Publika
Pravzaprav ne sodi med muzikante, vendar jo moramo omeniti, ker bi brez nje muzike sploh ne bilo. To je nekak masovni ali predvolivni sestanek ljudi, ki pridejo iz dolgega časa poslušat, kar jim servirajo virtuozi, dirigenti in drugi proizvajalci hrupnih užitkov. Če je na sporedu kak domač glasbeni proizvod, se publika odlikuje po tem, da je ni. Če pa pride kak zamejec ali lepa deklica iz Kambodže, je publika polnoštevilna.
Publika se izživlja s ploskanjem ali zdehanjem.
(Oba odlomka iz zbirke humoresk Dobra volja, Knjižna zadruga, 1997.)

Bravo, Marjan! Vam, preljubi mi bravci inu bravke, pa lahko noč & se čitamo! :-)

Ni komentarjev: