Indiana Jones strikes back

Končno sva z Urško po dolgih mesecih spet uspela obiskati kino - prejšnji torek (na kinodan, kaj pa drugega :-)) sva se namreč odpravila v znameniti Kolosej in si ogledala zadnjo avanturo naveze Lucas-Spielberg-Williams - Indiana Jones and the Kingdom of the Crystal Skull. Že teden ali dva pred tem mi je uspelo stakniti tudi sountrack omenjenega filma, kar je bila moja absolutna dolžnost v vlogi hardcore John Williams fan(atik)a. :-) Za novo številko Muske, ki izide sredi julija, moram napisati recenzijo soundtracka, tako da zdajle o njem ne bom napletal preveč, radovedni pa se lahko na ure in ure branja na to témo pripravite ob obisku foruma John Williams Fan Networka. Vsekakor gre za še en zelo soliden izdelek izpod Williamsovega peresa, kar je tudi lepo in prav, saj si je maestro po (sicer precej napornem) letu 2005 vzel kar tri leta odmora. No ja, pri njegovih letih (8. februarja letos je praznoval 76. rojstni dan) je tudi to precej razumljivo.

SPOILER ALERT!!! - POZOR, ČE SI FILMA ŠE NISTE OGLEDALI, VAM LAHKO NASLEDNJI ODSTAVEK POKVARI VESELJE - SPOILER ALERT!!!
Glede filma bom rekel takole - nisem bil ravno razočaran, pa tudi neizmerno navdušen ne. Od premnogih zapisov, mnenj in ocen, ki sem jih prebral na spletu, se še najbolj strinjam z Godlerjevim "odprtim pismom Stevenu". "Mali zeleni" res ne spadajo v avanturističen indyjevski blockbuster in konec, v katerem v modro nebo grandiozno odleti gigantski disco volante (kaj morem, ravno včeraj sem po dolgih letih spet gledal Thunderball), je zame prej antiklimaks kot kaj drugega (vsekakor pa nič kaj katarzično dejanje). :P Če bi Spielberg v času stare trilogije (1981-1989) posnel Indyja z "vesoljskim priokusom", mislim, da bi precej neslavno propadel, kajti indyjevski feeling, ki ga gradijo klobuk, bič, starodavni legendarni artifakti (skrinja zaveze, sveti gral ...) in glasba Johna Williamsa, enostavno ne prenese tovrstnih aditivov. No ja, prenese jih že, a rezultat je film, kot je KTCoS. :P Kar se tiče igralcev - Ford je bil klasično soliden, Cate Blanchett me ni posebej navdušila (mislim, da ji vloge villainov niso pisane na kožo), še največji highlight je bil relativno neznani Shia LaBeouf, Indyjev in Marionin izgubljeni sin, ki je zelo sveže odigral prepotentnega, naspidiranega mulca back in the good ole fifties. :-) John Hurt, fenomenalni Kane iz Scottovega Aliena se (žal) pojavi zgolj v malo daljši cameo vlogi.
Če zaključim - denarja za karto mi ni bilo žal, konec koncev je bila dvorana precej prazna in mirna (kar je v Koloseju zadnja leta pravi božji blagoslov), toda filma si vsekakor ne bom zapomnil kot ene Spielbergovih boljših stvaritev.

Za lahko noč pa še tole: danes praznuje svoj 45. rojstni dan nihče drug kot Edward Scissorhands, kapitan Jack Sparrow, Sweeney Todd, Gilbert Grape, Roux in še marsikdo, v prostem času znan tudi kot Johnny Depp, definitivno meni osebno en najljubših in najboljših igralcev svoje generacije in današnjega časa nasploh, poleg tega pa tudi en najlepših moških našega planeta. :-) Želim mu dobro fešto in da bi se kdaj (npr. namesto Georgea W. in Laure Bush) oglasil tudi v naših krajih. :P

EDIT: Danes, 10. junija, ko dopolnjujem tale zapis, pa je 25 let stara Leelee Sobieski, zelo simpatična in še ne preveč opažena bejba, ki se je prvič resneje "pokazala" leta 1998 v filmu Deep Impact ob Elijahu Woodu. Vse najboljše, Lili! :-)

Ker je ura že pozna, bom še kakšen odstavek k temu blogu pripisal v bližnji prihodnosti [EDIT: narejeno 10. 6. ;-)]. Uživajte, se beremo.