V kateri orkester?

Drage moje, dragi moji, znašel sem se bil pred hudo dilemo. Takorekoč obenem sta se mi namreč ponudili dve izjemni priložnosti za sodelovanje v dveh izjemnih orkestrih. Onega dne sem bil na Facebookovi London Symphony Orchestra grupi povsem po naključju opazil reklamo za t. i. YouTube Symphony Orchestra, ki je oz. bo, kot kaže, "world's first collaborative online orchestra", priložnostno sestavljen simfonični orkester, ki pa bo seveda igral v živo; največji koncert bo nikjer drugje kot v znameniti newyorški Carnegie Hall. Koncert bo aprila 2009; orkestru bo ob tej priložnosti dirigiral Michael Tilson Thomas, ugledni kitajski skladatelj Tan Dun (ki je l. 2001 snel oskarja za glasbo v filmu Crouching Tiger, Hidden Dragon) pa je že napisal delo, primerno poimenovano Internet Symphony No. 1 "Eroica" (for YouTube).

Za omenjeni orkester lahko kandidirajo glasbeniki vseh starosti in nivojev glasbene izobrazbe - od virtuozov z diplomami najuglednejših svetovnih glasbenih akademij do popolnih amaterjev in samoukov brez ene same ure glasbene šole. Izbirni postopek je precej preprost - z uradne spletne strani pobereš svoj part (v mojem primeru part za timpane), ga karseda perfektno zvadiš, naštudiraš še part, ki ti ga za tvoj inštrument priporoča orkestraš LSO (dekleta in fantje so za vsa glasbila posneli kratke masterclasse; ogled toplo priporočam!), se posnameš (video) in vse skupaj naložiš na YouTube. Končno zasedbo orkestra bodo izbrali dirigent, orkestraši LSO (po inštrumentih) in splošna raja, ki obiskuje TiTubo - torej praktično pol sveta. Mačji kašelj! :D (Part za timpane sem seveda nemudoma dolpotegnil in videl, da sploh ni izven mojega glasbenega dosega, terja pa seveda obilo resnega študija in je lahko tudi dobra vadbena etuda za štiri timpane.)

Drugi orkester, v katerega imam dejansko morda celo realne možnosti priti, pa je schladmingski WYWOP - World Youth Wind Orchestra Project, ki ga vsako leto sestavijo v okviru največjega evropskega festivala pihalne glasbe Mid Europe v avstrijskem Schladmingu, kjer smo se z našim orkestrom zelo uspešno predstavili julija 2006. V WYWOP igrajo talentirani mladi glasbeniki z vsega sveta (čeprav se mi zdi, da je večina vendarle Evropejcev), dirigirajo pa mu največje svetovne avtoritete na področju pihalne glasbe. Seveda je tudi tu treba priti skozi prijavno sito, kar je bistveno enostavneje, če si v orkestru kdaj sodeloval. Sam imam srečo, da poznam dva godbena kolega, ki sta v WYWOP že imela priložnost in čast sodelovati - flavtistka Špela iz PPO Vevče (je že takorekoč "redna članica" WYWOP, saj se ga je udeležila že trikrat) in kolega tolkalec Tine iz logaške godbe. Tine se je WYWOP udeležil samo enkrat in to je bilo zanj očitno dovolj, saj ga je dotolkel špartanski tempo vaj in dela na splošno; 9 dni življenja v orkestru je menda eno samo garanje (sicer se verjetno tudi ne bi dalo naštudirati izjemnega koncertnega programa, ki ga WYWOP vsako leto odigra na zaključnem koncertu Mid Europe, ko je dvorana vselej nabito polna). Sploh Špela me je zadnje dni neusmiljeno šuntala k udeležbi in me sporovocirala tako daleč, da sem si dejansko natisnil in izpolnil prijavni obrazec. Le še pošljem ga ... in počakam na zavrnitev, hehe ... :-)

Včeraj pa sem se odpravil PPO Vevče poslušat na njihov božično-novoletni koncert v Cankarjev dom. Orkester (dirigiral mu je Aljoša Deferri) me je zelo pozitivno presenetil z zavidljivim nivojem izvedenih skladb (predvsem tistih bolj koncertnih) in mi povzročil nekaj dvomov, če bomo tudi mi naš bližajoči se B-NL (belgijsko-nizozemski?! :D) koncert zmogli odigrati tako dobro, a vseeno ostajam optimist. :-) Po koncertu sva s Špelo "pridelala" anekdoto, ki jo moram omeniti - odpravila sva se namreč na pokoncertno zakusko in pristala v čisto spodnjem štuku oz. kleti Cankarja. Ker je bilo tam že kup ljudi, ki so se vneto mastili z ričetom, sva še midva nebodigalena poprijela za zajemalko in žlici in se jela lotiti jedi, po nekaj minutah pa nama je (bivša-bodoča?) flavtistka Tamára priobčila, da se pravzaprav nahajava na neki interni fešti Lojzeta Peterleta, ki je tam dejansko tudi bil prisoten (s sinom vred). Nenavadni situaciji sva se seveda nasmejala, a se nisva pustila motiti in ričet pokonzumirala do konca, potem pa se s solidno podlago odpravila še v 6. nadstropje na dejansko pravo fešto, kjer se je prav tako jedlo, pilo in veselilo na vse pretege. Da je bila mera polna, smo se odpravili še v Žmavca (Ž.-ja tokrat očitno ni bilo :D) in čudovit pokoncertni večer se je končal nekje v zgodnjih jutranjih urah ... :-) (Nekaj foto utrinkov tule.) Ob 8h pa seveda fuckin' ponedeljkovo jutro, šiht in zombie power FULL ON! :D

Ja, takle mamo, december je pač res vesel, če si glasbenik, še toliko bolj. :-) Toliko za danes; uživajte & se beremo!