odhajanja
in roža vene. pade cvet,
ko slane noži pokosé ga,
umira listje spet in spet,
ga veter nosi v vodo z bréga.
kot sključen starec greš po poti,
tam v dalji temno bije zvon,
pozdrav te znanca več ne zmoti -
ti nisi ti in on ni on ...
odide še ljubezen - tista,
ki stavil nanjo si vse,
postane zla in ni več ista,
kot truplo črv jo razžre ...
izgine vse, za kar živel si,
izgineš kmalu tudi ti
in vse, kar misliš, da imel si,
bila je kletka iluzij ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar