Včeraj je v Washingtonu slovesno zaprisegel 44. predsednik ZDA, 47-letni Barack Hussein Obama II. (na fotki z ženo Michelle Obama, novo ameriško First Lady). Inavguracijsko slovesnost je v živem TV-prenosu spremljal dobršen del svetovne populacije, zanjo pa so zapravili "solidnih" 150 milijonov dolarjev (Svetovna recesija?! Finančno-gospodarska kriza v ZDA?! No, Sir!)
V kakšnem stanju je Obama od svojega predhodnika Georga W. Busha prevzel državo in zunanjo politiko, ki in kakor jo je furala Busheva administracija, je vsakomur nedvomno kristalno jasno. Obama je nedvomno zelo fejst fant - mlad, lep (kot bi se nedvomno strinjal Berlusconi), poln elana, upanja in dobre volje. Skrbi me le to, da od njega pričakujejo čudeže. Mislim, da veliko (in upam, da ne preveč) Američanov in svetovne javnosti gleda na Obamo kot na Tolkienovega Gandalfa - dobrohotnega čarodeja z nadnaravnimi močmi, ki bi iz zla ves čas delal dobro, iz sovraštva ljubezen in iz obupa srečo in blaginjo. Toda tega tudi Obama ne bo zmogel - vsaj ne v celoti (ker se bodo nedvomno našli taki, ki mu bodo te plemenite namene - tako kot Gandalfu - oteževali in/ali onemogočali). Nočem biti pesimist, zgolj realist. Obama ne bo mogel delati čudežev in ne zdi se mi prav, da imajo ZDA in svet do njega tako neprikrito visoka pričakovanja.
V Obamo verjamem tudi sam, tudi sam sem navdušen nad tem, da je postal predsednik in če bi bil Američan, tudi sam ne bi niti za trenutek pomislil o tem, koga bom volil za predsednika. Želim si samo, da ne bi oz. da ne bo klonil pod težo ameriških, svetovnih in nenazadnje lastnih pričakovanj. Good luck, Mr. President!
V kakšnem stanju je Obama od svojega predhodnika Georga W. Busha prevzel državo in zunanjo politiko, ki in kakor jo je furala Busheva administracija, je vsakomur nedvomno kristalno jasno. Obama je nedvomno zelo fejst fant - mlad, lep (kot bi se nedvomno strinjal Berlusconi), poln elana, upanja in dobre volje. Skrbi me le to, da od njega pričakujejo čudeže. Mislim, da veliko (in upam, da ne preveč) Američanov in svetovne javnosti gleda na Obamo kot na Tolkienovega Gandalfa - dobrohotnega čarodeja z nadnaravnimi močmi, ki bi iz zla ves čas delal dobro, iz sovraštva ljubezen in iz obupa srečo in blaginjo. Toda tega tudi Obama ne bo zmogel - vsaj ne v celoti (ker se bodo nedvomno našli taki, ki mu bodo te plemenite namene - tako kot Gandalfu - oteževali in/ali onemogočali). Nočem biti pesimist, zgolj realist. Obama ne bo mogel delati čudežev in ne zdi se mi prav, da imajo ZDA in svet do njega tako neprikrito visoka pričakovanja.
V Obamo verjamem tudi sam, tudi sam sem navdušen nad tem, da je postal predsednik in če bi bil Američan, tudi sam ne bi niti za trenutek pomislil o tem, koga bom volil za predsednika. Želim si samo, da ne bi oz. da ne bo klonil pod težo ameriških, svetovnih in nenazadnje lastnih pričakovanj. Good luck, Mr. President!
1 komentar:
Se popolnoma strinjam :))
Se mi zdi, da svetvovna javnost in američani res malce preveč pričakujejo od njega, da bo dejansko delal čudeže. a dvomim, da bo lahko v vseh svojih mandatih popravil Bush-evo škodo, kajti konec koncev je tudi Obama le človek. In ni vsemogočen, vendar se s trudom tudi marsikaj doseže.
Objavite komentar