Bodhrán

Irska ljudska glasba mi je bila že od nekdaj všeč, prvič sem se z njo srečal pravzaprav precej "indirektno", ko je mislim, da leta 1994 Andrej Šifrer skupaj z legendarnimi Dublinersi izdal ploščo Sedem irskih noči, kjer je seveda prvi komad zimzeleni Seven Drunken Nights. Štiri leta pozneje so irski ritmi žgali tudi v podpalubju Cameronovega Titanica, kjer sta nanje plesala Jack in Rose. :-) Še čez leta pa smo nekatere irske "standarde", kot npr. Molly Mallone, Whiskey in the Jar in Danny Boy igrali in prepevali na VLS-jih Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad.

Kakorkoli, usoda je hotela, da sem postal reden obiskovalec odličnega slovenskega banda Folk etc., ki igra pretežno irsko glasbo in v katerem igra tudi moja Špela. Skupina je res super, sploh ko sediš v ljubljanskem Irish Pubu in jih poslušaš, kako nažigajo prave irske jige, reele, hornpipe in polke, misliš, da si sredi divje dublinske noči. :-) Tako da vse bralce, ki vam je tovrstna muzika pri srcu, toplo vabim, da jih pridete kdaj poslušat; satisfaction guaranteed! :-)

Kot glasbenika - tolkalca pa me je vedno prav magično privlačil tradicionalni irski boben, imenovan bodhrán in že neštetokrat sem si zaželel in rekel, da se ga moram naučiti igrati, kar je menda zelo zahtevno. Po kar nekaj letih torej zdaj izpolnjujem obljubo (ki sem si jo dal sam), saj sem se končno resno vrgel v "projekt bodhrán", tako da si bom kmalu kupil svojega (zelo verjetno ravno takega, kot je na zgornji fotki) in se po nekaj uvodnih nasvetov in naukov odpravil kar k Tomažu, ki bodhrán res odlično igra pri Folk etc. Na internetu sem že poiskal tudi nekaj "šol" in podobnih smernic za igranje, a igranja inštrumenta se pač ne da naučiti prek interneta. Upam, da mi bo dobro šlo, sploh kot tolkalec sem optimist. :-) Mogoče sčasoma postanem celo tako zelo dober, da bom pri kakšnem komadu s Folk etc. lahko igral namesto Tomaža, ki bo takrat igral harmoniko. :D Ampak do tja je še daleč, najprej moram zadevo sploh dobiti v roke. Približno stokrat sem si ogledal tudi že totalno hud bodhrán solo, ki se pojavi na samem začetku filma The Magdalene Sisters, videti in slišati pa ga je moč tule. Res noro.

V zadnjih dneh me je nekaj mojih "rednih bralcev", če si lahko domišljam, da jih imam, že opozorilo, da je moj blog zaspal oz. da nisem dovolj priden. In to po "zgolj" dveh tednih odsotnosti z bloga! :-) Tako da me kot prvo zelo veseli, da imam tako zveste bralce (in bralke!), kot drugo pa se moram opravičiti, da se je v teh dneh dogajalo toliko stvari, da je blog res moral začasno v drugi plan. :-) Izjemna glasbena izkušnja prvih dni marca je bil nedvomno dirigentski seminar z nizozemskim dirigentom in specialistom za pihalno glasbo Janom Cobrom, v soboto, 7. marca pa smo imeli s Simfoničnim orkestrom GŠ Logatec predpomladni koncert, kjer je bil izveden tudi moj aranžma Orffove O Fortuna (seveda iz scenične kantate Carmina Burana). Uspelo je super, Špela pa je zadevo tudi uspešno posnela. Bil sem zelo vesel in zadovoljen, sploh ko sem pozitivne komentarje prejemal ne samo od publike, ampak tudi od članov orkestra (aranžma je pisan samo za godala in tolkala).



Zgodilo se je seveda še toliko tega, a o vsem bi bilo nesmiselno pisati. Bomo videli, če mi glede na to, da bo, kot trenutno kaže, tudi druga polovica marca precej pestra, naslednji zapis uspe kaj prej, kot šele čez dva tedna. :-) Vsem bravkam inu bravcam prijazno privoščim karseda lep in uspešen začetek delovnega tedna! Uživajte, se beremo.