Srečno pot, Maurice Jarre

Danes me je razžalostila novica, da je v noči na nedeljo pri 84 letih umrl mojster filmske glasbe, legendarni skladatelj Maurice Jarre, ki ga večina filmske publike pozna vsaj po glasbi za filma Lawrence of Arabia in Doctor Zhivago. Za svojo glasbo v obeh omenjenih filmih je prejel oskarja, pa tudi za soundtrack filma A Passage to India. Sit tibi terra levis, dragi Maurice, morda se nekoč nekje srečamo in rečemo kakšno o filmski glasbi.

Tale bejba pa je izvrstna ameriška violinistka Hilary Hahn, ki sva jo šla prejšnji teden s Špelo poslušat v Cankrajev dom. Hilary, ki mi je bila od prej znana predvsem kot sodelujoča pri soundtracku filma The Village (skladatelj: James Newton Howard), sem si vedno želel videti in slišati v živo in na moje veliko veselje se je letos v okviru srebrnega abonmaja na svoji turneji dejansko ustavila tudi v Ljubljani, družbo pa ji je delala še ukrajinska pianistka Valentina Lisitsa. Bili sta definitivno odlično uigran duet in čeprav me je Hilary fascinirala s svojimi good looks (res je luštna!) in brezhibno tehnično perfekcijo, ji to žal ni uspelo z interpretacijo in izbiro repertoarja. Programsko sta dekleti namreč precej zamorili z izbiro kar treh sonat Charlesa Ivesa. No, vsaj dela Eugèna Ysaÿeja in Bartóka so precej navdušila. Osebno bi veliko raje videl, da bi Hilary prišla sama in na solo recitalu izvajala samo Bacha (po čemer je sicer zelo - morda celo najbolj - znana). Ampak OK, podarjenemu konju se ne gleda v zobe. :-) Zelo navdušen sem bil že nad tem, da je sploh prišla k nam in da smo jo imeli priložnost poslušati v živo. Ker sta imeli s pianistko po koncertu še autograph session v spodnjem preddverju CD, se seveda nisem mogel premagati, da si ne bi šel te lepotice ogledat še v živo. :-) Hilary je in real life zelo kul in nezvezdniška, prišla je sproščena in dobrovoljna ter prijazno kramljala s fani in delila avtograme. Tudi jaz sem dobil svojega - na koncertni list, in ko sem ji čestital za koncert, me je prijazno vprašala: "Are you a violinist?", na kar sem odgovoril: "No, percussion!" in ona je z nagajivim nasmeškom dodala: "Wow, that's nice!" :-)

Sicer pa se bo tudi ta teden v glasbenem smislu totalno dogajalo. V sredo se namreč po službeni dolžnosti odpravljam na največji glasbeni sejem v Evropi, Musikmesse v Frankfurtu. Seveda mi je sejem v velik užitek tudi kot glasbeniku in vsak glasbenik bi si ga moral ogledati vsaj enkrat (cf. lansko poročilo). Iz Frankfurta potem v petek letim direktno v London, kjer bo v soboto fenomenalen koncert filmske glasbe (The LSO: A Life in Film) v izvedbi veličastnega London Symphony Orchestra. Že tretjič bom torej poslušal svoj najljubši simfonični orkester na svetu, kako igra meni najljubšo filmsko glasbo. :-) Zelo se veselim tudi pre-concert talka s skladateljema Patrickom Doylom in Trevorjem Jonesom in upam, da po lanskem zelo uspešnem "projektu David Arnold" pade še kakšen avtogram. :-) Upam seveda tudi na nakup nekaj super CD-jev in DVD-jev, če bo vse po sreči, pa tudi bodhrána (ki sem ga včeraj na vaji Folk etc. sicer prvič v življenju poskusil igrati in občutek je bil FENOMENALEN! :D).

Nič, to je to, dovolj nakladancije za danes. Naredite si prijeten teden tudi sami, uživajte in se beremo - verjetno prihodnji mesec. ;-)