Radix relicta dentis 15

Tako se je glasila diagnoza ob mojem današnjem obisku oralnega in maksilofacialnega kirurga mag. Boruta Sotoška, dr. med. na Tbilisijski (v neposredni bližini Spara na Viču). Pred časom sem namreč ostal brez krone na zgornji desni petici in v dlesni je ostala korenina, ki je zadnje čase semtertja malo zaskelela in malo zakrvavela, zato sem se odločil, da v dlesni nima več kaj iskati in da jo je treba izklesati. Tovrstnih prijetnih opravil pri nas garantirano nihče ne opravlja bolje od dr. Sotoška, za katerega sem sicer že večkrat slišal, vedno v izrazito pozitivnem tonu pripovedovalca.

OK, ker klesanje korenine ali zoba iz čeljusti ni ravno poseg, ki bi se ga človek veselil skakaje od veselja, sem v ordinacijo ob 14h prišel nekoliko presran, kajpada, kajti še nikoli nisem bil "žrtev" kirurškega oralnega posega. Po enournem čakanju (očitno z nesrečnico pred menoj ni šlo tako gladko, kot potem na srečo z mano) sem naposled prišel na vrsto in najprej dobil špric Xylocaina (lokalni topični anestetik v obliki spreja), čez nekaj minut pa še dve injekciji Ultracaina, po eno na vsako stran na nič kaj prijetno usodo obsojene korenine. Ko je zadeva čez kakšnih 10 minut po prijetnem klepetu z doktorjem pošteno prijela (tako zelo, da nisem čutil takorekoč nič vse tja nekam do leve zgornje trojke), se je igra "razfukaj mi čeljust" lahko začela. :D

Dobil sem kirurško zelene krpe čez prsi in glavo (tako, da sploh nisem nič videl!) in začelo se je. Čez režo v kirurškem pregrinjalu sem še videl doktorja in njegovo orokavičeno roko, ki je držala instrument, ki mu nočem vedeti imena, in v trenutku sem se spomnil stavka, ki ga v Hannibalu izreče Mason Verger, ko Clarice Starling pripoveduje, kako se je srečal z dr. Hannibalom Lecterjem: "The good doctor approached me with a piece of broken mirror. "Try this," "Try peeling off your face..." "... and feeding it to the dogs." :-) Sam postopek operacije je v izvidu, ki sem ga dobil, tako lepo opisana, da nima smisla, da nakladam po svoje: Naredimo marginalni rez in razbremenilni rez ob zobu mezialno, dvignemo trikotni reženj, naredimo osteotomijo marginalno in lateralno ob zaostali korenini, jo nato eleviramo in ekstrahiramo. Alveolo izkiretiramo, rano izperemo in reženj vrnemo na mesto. Rano zašijemo v plasteh. Tamponada.

In tako je tudi bilo, dragi moji. Vso to grozoto je dr. Sotošek opravil v slabih 15 minutah (če ne štejemo priprave - anestezije), kot bi jaz zaflikal kolesarsko zračnico. Res je mojster - če boste kdaj potrebovali kakršenkoli oralno kirurški ali maksilofacialni poseg, ga najtopleje priporočam! (Ima pa za koncesijske paciente najmanj 10 mesecev čakalne dobe; samoplačniki s(m)o seveda na vrsti takoj. :P) Ko sem prišel k Špeli, sem takoj začel z mrzlimi obkladki in jih do večera fural tako uspešno, da sem (bil) praktično ves čas brez otekline, za dobro mero pa sem požrl še par lekadolov, čeprav na bolečino do določene mere gledam kot na očiščevalno sredstvo. :-) Naslednji petek grem pobrat še šive in to je to.

Skratka, operacija je v celoti uspela, pacient pa preživel. :D Tegale za marsikoga verjetno notorično natančnega opisa sem se delno lotil zaradi tega, ker sem kljub vsemu vesel, da je za mano, po drugi strani pa bo morda komu pomagal premagati strah pred kakšnim tovrstnim posegom. Če bo tako, bom še toliko bolj vesel. Verjemite, ni tako grozno, kot se zdi. Sploh če greš k Sotošku. :-)

Toliko za nocoj; uživajte, se beremo.