Na fotoblogu Tamare Bizjak, ki živi v Dublinu (in ki je posnela tudi zgornjo fotko), sem odkril prečudovito irsko pesem o smrti (o kateri kanim v prihodnosti še kaj zapisati ...). Čeprav pesem ni posebno vesela (kot je bil včerajšnji St. Patrick's Day), pa vendarle nosi pozitivno - optimistično noto, nekako tako kot moja 22:29 oz. Nikoli jaz zares ne umrem ...Do not stand at my grave and weep
Do not stand at my grave and weep,
I am not there, I do not sleep.
I am the thousand winds that blow,
I am the diamond's glint on snow,
I am the sunlight on ripened grain,
I am the gentle autumn rain.
When you waken in the morning's hush,
I am the swift uplifting rush
Of gentle birds in circling flight ...
I am the soft star that shines at night.
Do not stand at my grave and cry -
I am not there, I did not die ...
(Irish poem)
I am not there, I do not sleep.
I am the thousand winds that blow,
I am the diamond's glint on snow,
I am the sunlight on ripened grain,
I am the gentle autumn rain.
When you waken in the morning's hush,
I am the swift uplifting rush
Of gentle birds in circling flight ...
I am the soft star that shines at night.
Do not stand at my grave and cry -
I am not there, I did not die ...
(Irish poem)
3 komentarji:
Čudovita.
o, kako lepo je videt, da gre ta pesem z bloga na blog - blogovsko izročilo ;)
Res čudovita pesem. Lepo Tine, da si spoznal Tamaro.
Tudi meni se je pripetilo nekaj zanimivega. En dohtar me je vprašal, če sem jaz tista, ki igra flavto in če sem včasih pisala blog. Da ga je bral pred leti in celo komentiral nanj. Kako majhen je ta svet.
Objavite komentar