Mi contra fa, diabolus in musica

Opozorilo: tole bo zapis, posvečen samo meni podobnim glasbenim manijakom, vsi ostali od njega žal (ali pa na srečo) ne boste imeli kaj veliko. Za morebitne nevšečnosti se NE opravičujem. :D

Že odkar se intenzivneje ukvarjam z glasbo in odkar sem pobliže spoznal umetnost glasbene teorije, me fascinira tritonus, glasbeni interval zvečane kvarte ali zmanjšane kvinte (primer na sličici zgoraj - C-F#). Tritonus, slikovito imenovan tudi diabolus in musica (hudič v glasbi), naj bi bil nekje v srednjem veku celo prepovedan oz. izgnan iz glasbe, ker je visoko disonančen in ker naj bi ga bilo takorekoč nemogoče zapeti (LOL). Dandanes se večina muzikologov strinja, da je ta prepoved in/ali "izgon" večja ali manjša izmišljotina, je pa gotovo res, da je bila njegova uporaba nekaj časa zelo nepriljubljena, sploh pod dominacijo RKC, od koder je verjetno tudi prišla primerjava s hudičem.

Tritonus, kot pove njegovo ime, obsega tri cele tone (primera C-F# ali F-H). V glasbi je že lep čas v uporabi kot glavni disonančni interval, sicer pa se čisto lepo razveže v veliko terco (npr. iz H-F v E-C) ali pa njegov drugi ton služi kot prehodni ton do čiste kvinte (npr. F-H-C; cf. Maria iz Bernsteinovega musicla West Side Story). Predvsem skladatelji filmske in klasične glasbe ga pogosto uporabljajo kot znanilca suspenza, nevarnosti ali strašljivosti. Poglejmo nekaj meni najljubših primerov uporabe tritonusa v moderni glasbi.

1. Gustav Holst - The Planets Op. 32
Angleški skladatelj Gustav Holst je leta 1916 dokončal svojo največjo mojstrovino (čeprav sam nanjo nikoli ni tako gledal), orkestralno suito v sedmih stavkih, naslovljeno The Planets. Planeti so tudi moje najljubše klasično delo in lastim si že pravo malo zbirko izvedb - od simfonične, aranžmaja za veliki pihalni orkester, sintisajzerske izvedbe Isaa Tomite do izvedbe za dva klavirja, kot je suita tudi izvirno nastala. O Planetih bi lahko pisal še in še, a vam to "veselje" zaenkrat še prihranim za kdaj drugič. :D
Moj najljubši stavek Holstove suite je peti stavek - Saturn, the Bringer of Old Age. In glej ga zlomka - Saturn se začne s solom treh flavt (tudi alt flavte) in dveh harf, ki skupaj intonirajo dva tritonusa, ki ponazarjata zlovešče počasno odštevanje časa: F-H in Eb-A. Odličen primer lahko slišite in vidite tule:



2. Jerry Goldsmith - Alien
Izjemni in leta 2004 žal preminuli skladatelj filmske glasbe Jerry Goldsmith je leta 1979 za Scottov kultni space-horror Alien (se kdo spomne večnega taglina In space, no one can hear you scream.) napisal eno svojih največjih mojstrovin. Dan pred mojim rojstnim dnevom leta 2007 je ameriška založba Intrada izdala izjemno edicijo tega atonalnega soundtracka na dveh CD-jih, ki sem si jo seveda nemudoma naročil. Na prvem CD-ju je score za Aliena zastopan točno tako, kot si ga je zamislil Goldsmith (kar potem v filmu seveda ni bilo uporabljeno, kot se žal vse prepogosto zgodi) in prvo skladbo, prikladno naslovljeno Main Title, začne zlovešč, disonančen akord v godalih s strukturo C-D-E-Gb-Ab-Hb, ki v osnovi ni nič drugega, kot trije tritonusi v razmaku enega celtona: C-Gb, D-Ab in E-Hb. Kako izjemno to zveni, mi verjetno ni treba posebej razlagati, če kliknete semkaj, pa se lahko prepričate tudi sami.

3. Karl Jenkins - Adiemus V: Vocalise
Valižanski skladatelj Karl Jenkins je leta 2003 izdal svoj zaenkrat zadnji album iz izjemno uspešne serije Adiemus (najbolj priljubljeni in znani prvi album Songs of Sanctuary je izšel leta 1995) in ga naslovil Vocalise. In verjeli ali ne - 14. skladbi na tej plošči je naslov točno tako, kot temu mojemu zapisu - Mi contra fa, diabolus in musica. :-) V tej skladbi prvi dve noti, ki ju zapoje ženski zbor, formirata interval tritonusa (torej je tritonus daleč od unsingable, kot zapiše tudi Jenkins). Da bi se obvaroval pred "nadebudnimi akademiki" in prepotentnimi muzikologi, je Jenkins v spremnem besedilu previdno, a šegavo dopisal: "For you budding academics who are going to query the theory here, they jumped modes in those days [sc. v srednjem veku], so the 'mi' comes from the G mode and the 'fa' from the C mode." :-)

Takole, tile sijoči trije primeri genialne uporabe tritonusa morajo biti dovolj, da o njegovi učinkovitosti prepričajo še tako zaprisežene nejeverne Tomaže. :D Upam, da ste uživali v tem majhnem muzikološko-avdiofilskem diskurzu; z veseljem vam v bližnji prihodnosti serviram še kakšnega! ;D Uživajte, se beremo.

Vekejšn 2009

Evo, končno sem tudi letos prišel do težko pričakovanih in zasluženih dveh tednov poletnega dopusta. Glede na to, da je danes nedelja, sem ravno nekako na polovici, dobršen del prvega tedna pa sem tako kot lani preživel v Prekmurju, natančneje v Moravskih Toplicah oz. Termah 3000, spal in jedel pa sem pri Aleksandru (takisto tako kot lani). Bilo je super, kot je v Prekmurju vedno - super toplice, izvrstna hrana, lepa namestitev in Smodiševi Nada, Aleksander in Igor, najprijaznejša družina na svetu, kamor se vedno z veseljem vračam. Le dejstvo, da Špela z mano ni mogla biti ves čas, mi je nekoliko zagrenilo dopust, se pa toliko bolj veselim poletja 2010, ko bova, če bo vse tako, kot mora biti, skupaj preživela precej več dopusta, kot letos.

Dejansko bi lahko v Moravskih Toplicah ostal še dlje, pa sem imel za četrtek, 9. julija zvečer že kupljeno karto za koncert Praškega simfoničnega orkestra z dirigentom Jiříjem Koutom in solistom violončelistom Gautierjem Capuçonom v okviru letošnjega Festivala Ljubljana. Izvrstni francoski glasbenik je z orkestrom zaigral Dvořákov priljubljeni Koncert za violončelo in orkester v h-molu in se izkazal s predstavo, izjemno v vseh pogledih. Capuçona sem prvič slišal, ko sem poslušal njegovo izvedbo koncerta za violončelo in pihalni orkester Friedricha Gulde in odsihmal sem si ga vedno želel slišati v živo, a moram priznati, da me je na tokratni koncert skoraj bolj od njega pritegnila Dvořákova znamenita deveta simfonija v e-molu ('Iz novega sveta'), ki je bila prav tako uvrščena v program.

Glede na to, da je v Ljubljano prišel vodilni češki simfonični orkester z eno najznamenitejših in najpogosteje izvajanih simfonij nasploh, ki jo je, glej ga zlomka, napisal češki skladatelj, so bila moja pričakovanja - menim, da upravičeno - visoka. Očitno žal previsoka, kajti orkester in dirigent me s svojo interpretacijo in izvedbo niso prepričali. Vse skupaj je bilo nekam anemično, nonšalantno in šlampasto. Kot da bi si bili dirigent in orkestraši rekli: "Kurc, bomo bolj na easy, saj je poletje, pa itak smo to igrali že tisočkrat in ne bo panike." Jebi ga, žal res ni bilo preveč dobro. To simfonijo sem v živo nazadnje slišal pred nekaj leti, ko jo je pri nas v okviru zlatega abonmaja odigral nek francoski simfonični orkester, in takrat je bila slika popolnoma drugačna. Morda pa imajo Čehi do lastne glasbe preveč jebivetrski odnos, kajti tudi ko smo bili s pihalnim orkestrom leta 2001 na mednarodnem tekmovanju v češki Ostravi, smo v močni mednarodni konkurenci, v kateri je bilo tudi kar nekaj domačih, čeških orkestrov, pobrali priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Mateník, ki je v osnovi češki narodni ples in jo je napisal češki skladatelj Petr Zdeněk.

Kakorkoli že, na zgornji fotki je Mate Bekavac, en najodličnejših klarinetistov vseh časov. Poslušat ga grem jutri, ko bo prav tako v okviru letošnjega Festivala Ljubljana nastopil z združenima simfoničnima orkestroma naše RTV in francoskega Orchestre de Picardie nastopil s Coplandovim Koncertom za klarinet in orkester, poleg njega pa se obetata še izvedbi Ravelovega Boléra in Musorgskijevih Slik z razstave, enega mojih najljubših klasičnih del, zato se koncerta že zelo veselim. Če bo tole kdo prebral dovolj zgodaj, se kakšno karto še da dobiti; koncert bo jutri - v ponedeljek, 13. julija ob 20h v Cankarjevem domu.

Tako, grem naprej uživat tole prijetno nedeljsko popoldne, ki se počasi že preveša v večer, dokler sem še na dopustu, pa bo več časa tudi za pričujoči blog, tako da morebitni zvesti bralci v prihodnjih dneh gotovo lahko pričakujete še kakšno objavo. :-) Uživajte, se beremo.

Fak, nenadoma je umrl Michael Jackson

Jebemti, ne morem verjeti, da Michaela Jacksona ni več. Včeraj mu je nenadoma odpovedalo srce in čeprav ga je njegov osebni zdravnik začel oživljati takorekoč takoj, z oživljanjem pa so nadaljevali še celo uro po prihodu v bolnišnico, mu ni bilo pomoči. Star je bil 50 let.

Brigajo me škandali, ki so se ves čas pletli okrog njega, brigajo me desetine plastičnih operacij in odpadanje nosu - človek je bil en največjih in najbolj izjemnih glasbenikov vseh časov in njegova plošča Thriller, ki jo ravnokar poslušam v njegov spomin in katere naslovnico vidite zgoraj, skoraj 27 let po izidu še vedno ostaja najbolje prodajan album vseh časov (cca. 109 milijonov prodanih izvodov; Back in Black, ki mu sledi, ima "samo" 45 milijonov).

Zato, Michael, requiescas in pace. Glasbeniki odhajajo, njihova glasba pa je večna.

Srečno, Lidija Kozlovič

Ko sem danes na Facebooku postal fan legendarnega, neponovljivega slovenskega mladinskega filma Sreča na vrvici, me je presenetila in užalostila novica, da je že v začetku junija v 71. letu starosti umrla igralka Lidija Kozlovič, ki je v omenjenem filmu tako super odigrala Matičevo (Matjaž Gruden) mamo. "Po hudi bolezni" piše v članku, kar gotovo pomeni raka, to prekletstvo modernega časa, ki mu je podleglo že vse preveč ljudi, tudi znancev in tudi zelo mladih, premladih ... A vseeno je bila Lidija Kozlovič igralka, za katero bi pričakoval, da bo ostala večno mlada, da se sploh ne bo postarala in da bo vedno prijazna Matičeva mama iz Sreče na vrvici. Temu seveda ni bilo tako, kajti, kot v še enem izjemnem filmu, Darabontovem The Green Mile, pove ostareli Paul Edgecomb: "We each owe a death, there are no exceptions ..."

Zato srečno, Lidija. Se vidimo, nekoč, nekje ...

EMSO 2009

Ne, o nikakršni enotni matični številki občana ne bo govora. :-) Gre za evropski orkester študentov medicine ali v izvirniku European Medical Students' Orchestra. To je priložnostni simfonični orkester, katerega vaje in koncerti se vsako leto odvijejo v drugi evropski državi, pod vodstvom drugega dirigenta in z drugim programom. Letos se bo EMSO odvil v Sloveniji, natančneje v Ljubljani, vodil ga bo dirigent Marjan Grdadolnik, pridružil pa se mu bo še EMSC - evropski (pevski) zbor študentov medicine, ki ga bo vodila zborovodkinja Martina Batič. Obe zasedbi sestavljajo večinoma študentje medicine in mladi zdravniki iz cele Evrope.

In zakaj pišem o vsem tem? Ker bova letos v EMSO igrala tudi oba s Špelo. :-) Špela je sicer res mlada zdravnica, sam pa nisem niti študent medicine niti mladi zdravnik. :D A vseeno so me v orkester sprejeli, saj sta se dva prijavljena nemška tolkalca že pred časom hkrati odjavila in kot kaže, v zdravniških vrstah ni prav veliko tolkalcev. :-) Zato orkester v svoje vrste, če pač ni druge možnosti, sprejme tudi zunanje glasbenike nezdravnike, da je zasedba popolna. Tako me veseli, da mi bosta v orkestru poleg Špele in Marjana delala družbo tudi glasbena kolega iz logaške godbe, klarinetist Jure in trobentač Jernej (celotno zasedbo orkestra si lahko ogledate tukaj).

Program obeh koncertov (prvi bo 8. avgusta v Piranu, drugi 9. avgusta v Slovenski filharmoniji v Ljubljani) bo čudovito poslušljiv; posebej bi izpostavil prelepo Schubertovo tretjo simfonijo v D-duru D 200, pa Haydnovo (200. obletnica smrti, se razume!) Missa St. Nicolai v G-duru Hob. XXII:6 in čudovito uglasbitev znamenitega psalma De profundis Micheleja Josie (celoten program tukaj). Sploh Schubertova simfonija je res super glasba, iz katere vejejo sama vedrina, dobra volja in benevolenca; po mojem skromnem mnenju eno najbolj poslušljivih klasičnih del, s katerimi je občasno mogoče tudi največje skeptike prepričati, da je klasična glasba primerna za vsako uho. :-) Zato vas, preljubo mi bralstvo, že ob tej priliki karseda prijazno vabim na vsaj enega od obeh koncertov - zagotovo vam ne bo žal!

Sicer pa se prav jutri začenja poletje 2009 (glede na današnje vreme bi prej rekel, da jesen :D) in tudi sam se bom v začetku julija za dva tedna odklopil od službenih in ostalih obveznosti. Najbolj se seveda veselim čofotanja v Termah 3000 (Moravske Toplice), kamor se za slab teden odpravljam tudi letos (Špela se mi bo žal lahko pridružila le za dva ali tri dni). Sledil bo še koncert ali trije na letošnjem Festivalu Ljubljana, zaključek dopusta pa ne bo tako idiličen, saj se bom k verjetno najboljšemu slovenskemu oralnemu kirurgu mag. Borutu Sotošku, dr. med. odpravil izklesat staro korenino, ki v čeljusti nima več kaj početi. "Kako pa to naredite?" sem ga radovedno (in nekoliko presrano, itak) pobaral pred dnevi na pregledu. "Oh, zadeva lahko traja 5 ali pa 45 minut, čisto odvisno od primera. Odrežemo dlesen, pobrusimo kost, nad korenino izvrtamo luknjo in korenino skozi to luknjo porinemo ven, potem pa vse skupaj zašijemo in čez kakšen teden poberemo šive." Dr. Sotošek mi je ta strašljivi opis podal tako, kot bi se bila pomenkovala, h kateri branjevki gre ob sobotah na tržnico po solato. :D Jebi ga, bo že, tudi to bo treba preživeti, potem bo pa menda pred tovrstnimi mesarjenji nekaj časa mir, Bog daj! :-)

No, pred vsemi temi poletnimi aktivnostmi pa me boste še najmanj dvakrat slišali na Radiu 94 in NTR (prvič že jutri med 15h in 18h, drugič pa 25. junija med 7h in 12h), dva tedna bo treba še hoditi na šiht, posneti novo TV oddajo s pihalnim orkestrom, iti poslušat čimveč koncertov na 50. ljubljanski jazz festival in odigrati koncert z logaškim big bandom na letošnjem MareziJazzu v Marezigah. Aja - pa napisati še kakšen blog tudi verjetno ne bi bila slaba ideja, ne?! ;-) Uživajte, se beremo.

Dream Theater spet v Sloveniji

Pred dnevi me je zelo razveselila novica, da vrhunski ameriški progresivni metalci Dream Theater, katerih ortodoksen fan sem že 10 let (od izida po mojem mnenju njihove še vedno najboljše plošče, nepozabne mojstrovine Metropolis Pt. 2: Scenes From a Memory), 31. oktobra v okviru evropske turneje Progressive Nation ob izidu nove plošče Black Clouds & Silver Linings (izide 23. junija!, naslovnica zgoraj) spet prihajajo v Slovenijo (seveda v ljubljansko Halo Tivoli). Predprodaja vstopnic se je prav danes začela na www.eventim.si, tule pa si lahko omislite še t. i. Meet and Greet Package, ki vsebuje naslednje poslastice:

• Exclusive Meet and Greet with Dream Theater
• Personal photograph with the band
• Autograph session (includes 8 × 10 photo)
• Official Meet and Greet Laminate
• Exclusive Dream Theater Bandana
• Set of Dream Theater Guitar Picks
• Collectible Dream Theater "Black Clouds & Silver Linings" Patch
• $25 voucher to the official Dream Theater online store

OK, jasno, da priznam, da je to zadeva le za najbolj obsedene fane, a mislim, da bom izkoristil to edinstveno priložnost (itak :D), izpljunil tistih 125 EUR in se šel po koncertu pogovorit in fotkat z legendarnimi Dreami. :-) Glede na single A Rite of Passage, ki je izšel 11. maja, kaže, da bo plošča spet nekoliko bolj "jezna", zveni zelo podobno odlični Train of Thought iz leta 2003. Super, komaj čakam, kajti (trenutno še) zadnja Systematic Chaos me ni ravno najbolj prepričala. :P

Sicer bo prihajajoča poletna koncertna sezona spet pestra in zanimiva. Neizmerno se veselim 50. ljubljanskega jazz festivala in letošnje izdaje Ljubljanskega festivala, v okviru katerega bo 20. avgusta v CD nastopil moj najljubši orkester na svetu, veličastni London Symphony Orchestra, seveda pod vodstvom aktualnega šefa dirigenta Valerija Gergijeva (klik za info o koncertu). Jasno, vstopnici imava s Špelo že kupljeni. :D Se bom pa v okviru festivala gotovo udeležil še enega ali treh koncertov, pa za kakšen jam session v Gaju bo spet skrajni čas, da o koncertih, ki jih imam za odigrati še sam, sploh ne govorim ...

Ko že ravno govorim o lastnih koncertih, naj velecenjeno bralstvo prijazno povabim na otvoritveni koncert 9. logaškega pomladnega festivala Veris, ki se ima zgoditi to soboto, 13. junija ob 19.30 v večnamenski dvorani ob OŠ 8 talcev v Logatcu. S Simfoničnim orkestrom GŠ Logatec bomo pod vodstvom Marjana Grdadolnika odigrali kul in ušesom prijazen program. :-) Le pridružite se nam!

Skratka, prihaja dolgo, vroče poletje, zame definitivno polno dobre glasbe, saj me poznate. :-) Tudi sami si privoščite kakšno glasbeno poslastico, lahko že danes, jutri ali ta vikend. Uživajte, se beremo.

Air France Flight 447

Kot ste verjetno do sedaj že vsi slišali, videli ali brali, se je danes zgodaj ponoči za letalom Airbus A330-200 francoske letalske družbe Air France, ki je letelo iz Rio de Janeira v Pariz, izgubila vsaka sled, saj je izginilo nekje nad Atlantikom. Na letu 447 je bilo 216 potnikov in 12 članov posadke, skupaj 228 duš. Grozljivo je dejstvo, da je zdaj že jasno, da nesreče letala, ki je očitno strmoglavilo v ocean, ni preživel nihče. Vsem žrtvam v spomin in svojcem v tolažbo je tu posnetek Barberjevega Adagia za godala, ki ga je nekaj dni po katastrofalnem 11. septembru 2001 v Londonu dirigiral Leonard Slatkin.



Letalske katastrofe me že dolgo časa fascinirajo na svoj grozljiv način in imel sem fazo, ko sem prav intenzivno raziskoval najhujše letalske nesreče vseh časov in kaj jih je povzročilo. Tenerifska letališka katastrofa, v kateri je 27. marca 1977 umrlo 583 ljudi, je še vedno najhujša letalska nesreča vseh časov, zelo grozljiva pa je tudi zgodba Pan Amovega leta 103, ki se je zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili teroristi, zrušil 21. decembra 1988 nad škotskim Lockerbiejem; umrlo je 270 ljudi, nekateri tudi na tleh, kamor je padlo letalo.

Žal imamo tudi Slovenci "svojo" letalsko katastrofo - Inex-Adria Aviopromet let 1308 (na zgornji fotki iz novembra 1981), ki se je 1. decembra 1981 (dobra dva tedna po mojem rojstvu) okrog 8h zjutraj zaletel v goro San Pietro blizu Ajaccia na Korziki. Življenje je izgubilo vseh 180 potnikov in članov posadke.

Seveda je verjetno odveč razlagati, da sem si s tem "študijem" letalskih nesreč naredil medvedjo uslugo, saj sem zdaj precej presran, ko moram na letalo ali pa ko se z njim pelje kdo od mojih dragih - npr. Špela, ki se je februarja med potovanjem v Patagonijo pošteno prefurala z avioni - tudi na dveh čezoceanskih letih, precej podobnih temu, ki je danes doživel tako nesrečno usodo. In čeprav je letalski transport statistično gledano še vedno daleč najvarnejši, kanček nelagodja ostaja. Sploh ob katastrofah, kakršna je današnja. Vsi preminuli naj počivajo v miru, v mislih bodimo z njimi in z njihovimi svojci in prijatelji, ki danes preživljajo pekel najbolj črnega dne v svojih življenjih.