Sit tibi terra levis, Lucifer!

Danes je odšel eden največjih opernih pevcev našega časa, legendarni bradati in obilni tenorist Luciano Pavarotti (bilo mu je 71 let). Tam okrog pete jutranje ure je odšel onstran, tja, kamor nekoč pojdemo vsi, le da ne vemo, kdaj in kako. Lucifer, requiescas in pace sitque tibi terra levis. Ko sem bil še smrkavec, me je vedno spominjal na Obelixa in zmeraj se mi je zdelo, da bi se, benevolenten kot je bil (to je danes povedal tudi njegov sopevec in prijatelj José Carerras), ob tej primerjavi le dobrodušno nasmehnil in me pobožal po laseh. Ah, Luciano, zdaj boš tam gori pel drug(ačn)i publiki. Naj te ljubi, kot te je tuzemska.

No, takole pa je bilo na prvi septembrski dan na godbenem pikniku. Kot vsako leto - super hrana, zabava in družba. Spet sem vrtel muziko in "markiral" začetke in konce fuzbalskih tekem. Vrtenje muzike je seveda vedno poglavje zase. Ko slišim znameniti stavek: "Stari, dej eno dobro musko!", se mi kar koža naježi. Hej, kaj pa je to dobra muska?! Definicij je skoraj toliko, kot poslušalcev - skoraj zato, ker določen % poslušalcev nima treh čistih o tem, kaj in kakšna je dobra glasba (govorim o generalno sprejetem mnenju).
Zato:
- Če pribijem Siddharto, bodo jamrali starejši.
- Če pribijem Avsenika, bodo jamrali mlajši.
- Če pribijem kakšen hud jazz ali klasiko, bodo jamrali vsi, pa ne bi smel nihče.
- Če pribijem Atomik harmonik, ne bo jamral nihče, pa bi morali vsi.
- Zaključek: Nikoli ne bodo vsi zadovoljni (itak).
- In še veliko bi lahko napisal o tem, pa ne bom, ker se mi do polnoči pred PC-jem pač ne da sedeti. :) Večno je veljalo, velja in bo veljalo, da de gustibus non disputandumst in non omnia eadem amant. ;)
Aja, zakaj sem na fotki moker? Eh, dolga zgodba ... :) Vprašajte U. P., ki je fotkala, ali pa V. K., ki me je ... Hja, pomokrila pač. :D

Ja, dan žal nima 25 ali več ur. Če bi bilo tako, bi mi verjetno uspelo napisati še kaj več. A zaenkrat ni panike, en entry tedensko je kar OK, če bo tako ostalo, bo še kul. Nova služba me namreč zelo okupira; v zadnjem tednu nisem šel niti enkrat na malico, obenem pa sem vsak dan šiht podaljšal za najmanj pol ure. Ni kaj, šolsko leto se je začelo in dela je največ ravno zdaj, ko si večina učencev kupuje inštrumente in potrebščine zanje. Tale "ruker" bo treba zdržati, potem pa se bodo stvari verjetno nekoliko umirile.

Jutri s prvo vajo Pihalnega orkestra Logatec začnemo novo sezono. Jesen vedno pomeni začetek priprav na božično-novoletni koncert, ki ga imamo zadnjih nekaj let vedno v večnamenski športni dvorani pri OŠ 8 talcev. Letos bo program (spet) res super: poleg Die große Seefahrt, o kateri sem pisal zadnjič, tudi npr. Smetanova Vltava (fenomenalna, izvirniku popolnoma zvesta transkripcija za PO), pa za uvod veličastne Coplandove Fanfare for the Common Man in še Bilikov Concertino za alt saksofon in pihalni orkester (solist bo Luka Loštrek). Obisk se vam bo vsekakor izplačal, zato malo reklame že nekaj mesecev prej ne škodi. ;) Naslednji teden pa se začno tudi vaje Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec, s katerim smo bili marca na izjemno uspešni koncertni turneji v Rimu, 20. oktobra pa bomo imeli slavnostni koncert ob izdaji CD-ja s te turneje. Aprila naslednje leto nam bo obisk vrnil italijanski Coro Città di Roma (skupaj bomo nastopili v Slovenski filharmoniji), konec leta 2009 pa naj bi v Rim spet odšli mi - izvajat Mozartov Requiem v d-molu, KV 626. Da, projekt, ki se ga ne bi sramoval niti noben poklicni simfonični orkester.

Takole pa je bilo v Rimu:
Zares veličasten občutek je igrati v nabito polni gotski katedrali Santa Maria sopra Minerva ...

Tole je pa zbor - in seveda jaz na timpanih. :)

Kaj se je v zadnjem času še kaj dogajalo ... Hej, ogromno! :) V še posebej prijetnem spominu mi je ostal letošnji Literoadijo, literarni projekt Literarnega društva Zeleni oblaki (spet smo se "nastanili" v Grajskem parku), nekakšen literarni happening za (predvsem) mlade, s katerim se trudimo literaturo približati tudi (ali predvsem) mladini in razbiti predsodke o tem, kako da je ustvarjanje literature samo za "posvečene", zamorjene, zapite in podobne paciente. Fino (kot vedno) fotko z eventa je na svojem foto-blogu fotoBLOGatec objavil tudi Andrej Korenč; najdete jo tukaj. Zadevo, ki sva jo res super speljala s Timom (ki ga vidite tudi na Andrejevi fotki), smo zastavili tako, da so v prvem delu večera svoja dela brali mladi logaški avtorji (večina njih je prvič javno nastopila), v drugem delu pa smo prisotnim ničhudegaslutečim servirali delavnico Ubesedi svoj prvi sonet. In ubesedili smo ga, o, pa še kako! :) Sicer je bil sonet napisan že prej, a nadvse prijetno nas je presenetilo, da ne rečem šokiralo dejstvo, da bi čisto pravi sonet brez večjih težav napisali tudi ad hoc, kar tam. Super, to bomo enkrat v prihodnosti gotovo poskusili. Folk je bil navdušen in nekateri so res zagnano sodelovali. Največja pohvala zame kot "voditelja" sonetopisne delavnice pa je bila definitivno Petkova izjava: "Stari, če bi me v osnovni ti učil slovenščino, jaz ne bi mel popravca!" :) Galerijo fotk najdete tule.

Včeraj zvečer sem šel na redno tedensko srečanje po dolgem času spet pozdravit kolege radioamaterje v Radioklub Ljubljana - S53AJK, katerega član sem, odkar sem lani sredi decembra uspešno opravil izpit za radioamaterja operaterja A kategorije in pridobil klicni znak S56V (Sierra Five Six Victor, Soča pet šest Velenje). Verjetno spet ne bi šel, pa me je s klicem presenetil Andi - S50AL (poskusil me je nategniti, da "kliče z DURS-a", pa mu ni uspelo, ker ima pač preveč znano modulacijo, HI! :)) in ker se že dolgo nisva videla, sem se z veseljem podal na 10-minutni sprehod do kluba. Tam so bili seveda stari prijatelji Luka - S57LX, Primož - S56WKC, Andrej - S57LN, Boštjan - S55O in celo legende Bajko - S57BBA, Aleš - S59MA in Andrej - S56ZAB. Lepo jih je bilo videti, pogrešal pa sem npr. Gabrijelo - S57YD in Sandija - S54BTH. Bosta že slejkoprej uletela. V soboto je na Slivnici, kjer je klubska contest lokacija, jesenski piknik in z Urško sva se nekaj menila, da bi se pešaka podala gor, pa bi šel mimogrede še pozdravit fante. Vreme se bo menda popravilo, tako da ... Bomo videli. MNI TNX, DR OM S51PK, za šenkan HP DeskJet 950C! :)

Tako, za danes bo dovolj in preveč. :P Glede na to, da je vikend takorekoč pred vrati, želim vsim bravkam inu bravcam prijeten konec tedna in naj vas že nadvse jesenske temperature ne prestrašijo preveč! :) Uživajte, se beremo.