Namarië, Gil-galad!

V torek, 11. septembra, ko se je svet spominjal tragedije v New Yorku leta 2001, sem se dokončno odločil in izstopil iz Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad, katerega član sem bil od začetka leta 2004; od zadnjih volitev sem bil tudi urednik društvenega glasila, Sijoče zvezde. Kot sem pojasnil tudi na društvenem forumu, zadnje čase v društvu enostavno nisem več našel prave inspiracije in motivacije za uspešno urednikovanje, obiskovanje srečanj in za ostale društvene aktivnosti. Ker nisem tip, ki bi kar tako zaradi lepšega rinil z glavo v zid, sem se odločil, da izstopim, kajti od nezadovoljnih članov nima društvo nič (kvečjemu kaj slabega), člani pa od njega prav tako ne. Morda se še kdaj vrnem, never say never again, a zaenkrat je bilo to to; so long and thanks for all the fish, kot je dejal Douglas Adams (in Meta - ki ima jutri rojstni dan! :)). Hvala vsem za vse lepe trenutke, preživete na VLS-jih, srečanjih in ob ostalih priložnostih, z mnogimi pa bomo seveda ostali nerazdružljivi tudi izven društva.

Takole pa izgleda sončni zahod nad Galwayjem, kjer se trenutno nahajata moja Urška in njena prijateljica Petra. Čeprav sta odleteli šele v petek, svojo drago že precej pogrešam in kar težko bo zdržati še dva tedna (vrneta se namreč v ponedeljek, 1. oktobra). Pristali sta v Dublinu, kjer sta ostali en dan, potem pa sta se z avtobusom za pičlih 10 € odpeljali kakšnih 250 km daleč (otok sta prečkali z vzhoda na zahod) v že omenjeni Galway, velik nekako za dve naši Celji. Tu bosta ostali še dan ali dva, potem pa ju pot vodi naprej v Limerick. Z Urško sva se včeraj zvečer prvič slišala tudi po telefonu in bil sem prijetno presenečen nad odlično zvezo, saj se tako dobro pogosto ne slišiva niti, ko sva oba v Ljubljani. :P Sva se pa seveda zagovorila kar za kakšnih 10 minut, kar bo treba v prihodnje skrajšati, saj Urško vsaka minuta prejetega klica stane 0,288 evra, torej je samo najin včerajšnji pogovor nanesel okrog 3 €. Sicer imamo zdaj menda res nekakšno evropsko tarifo, a klici v tujini so še vedno precej dragi in tako bo nedvomno tudi ostalo. Drgače pa punci uživata (itak) in prav je tako. Upam, da bo Urška kmalu našla kaj časa, da bo kaj objavila tudi na svojem blogu, kot je obljubila.
EDIT ob 21:37: evo ga! :) (Pa upam, da je tisto o "prehranjevanju izključno z Guinessom samo slaba šala! :P)

Danes sem bil v Rakovem Škocjanu, kjer je Abrahama praznoval Joško, partner Urškine mame in moj trenutni stanodajalec. Sprva sem se za odsotnost mislil opravičiti, ker načeloma ne maram hrupnih slovenskih fešt (porok, raznih obletnic ... - za šolski primer gl. Kajmak in marmelada), ki se žal vse prepogosto "odlikujejo" po prekomernem uživanju hrane in alkoholnih pijač, razglašenem (hej, kolikor pevcev, toliko durov/molov!) petju "evergreenov", kot so V dolini tihi, Že dolgo nismo pili ga, [Vstavi ime] stara kljuka pit' se ga ne upa, Kolkor kapljic, tolko let, Ajnzerji, cvajerji ipd., po bebavih bandih (katerih največja katastrofa je ponavadi ravno v tem, da se imajo za še kako odlične glasbenike), butastih "družabnih igrah" (ki jih najpogosteje naumijo ravno omenjeni "odlični glasbeniki") in podobnih neumnostih. Ogromno ljudi tega seveda ne more razumeti, zato bo v prihodnosti verjetno še marsikdo užaljen, ker me ne bo na njegovo poroko/rojstni dan/obletnico itd. A tovrstna "praznovanja" enostavno žalijo večino mojih estetskih in ostalih predstav o kulturnem praznovanju, zato sem se že pred časom odločil, da se jih na silo pač ne bom več udeleževal (kar sem včasih počel), če ne bo šlo drugače, pač tudi za ceno kakšne zamere ali slabe volje.
Tokrat sem se odločil drugače, ker se je zadeva začela že ob 13h, pa tudi Joško se mi ne zdi tip, ki bi si sam želel obupne fešte, ki sem jo opisal zgoraj. Bilo je seveda prav prijetno in bilo mi je kar malo žal, da sem moral oditi že ob 15h, saj je bilo treba do LJ zapeljati Natašo (Urškino sestrično), ki je ob 16h delala, pa Anjo (Joškovo hčerko) in Petra (Urškinega brata). Tam je bil tudi cimer Luka, kitarist skupine Piksna, ki je s kolegom harmonikarjem skrbel za glasbo (nekaj popolnoma drugega, kot tisto, kar sem opisal zgoraj - bravo!) in bo - vsaj upam - ko se vrne v Šiško, s sabo prinesel tudi nekaj rojstnodnevne torte, ki je zaradi prezgodnjega odhoda nismo dočakali. :)

Danes je 83 let stara legendarna Lauren Bacall, vdova po pokojnem Humphreyju Bogartu. Vse najboljše. (Joško ima sicer rojstni dan jutri, tako da si ga deli npr. z Meto (kar sem omenil že prej) in celo z našim trenutnim predsednikom vlade. :P) Kmalu pa bosta slavila tudi prijateljica Katarina in meni zelo ljub skladatelj, pisatelj, teoretik, sociolog in še marsikaj, predvsem pa prijatelj Mitja Reichenberg. Rojstnodnevno torej kar zanimiv mesec. :)

Tale blog sem začel pisati pred slabima dvema mesecema in očitno mu gre kar dobro, saj ga je v tem času, če lahko verjamemo števcu obiskov, obiskalo že preko 1.130 bralcev (kar pomeni skoraj 19 na dan - OK, precej obiskov je verjetno tudi podvojenih). Poleg tega sem na blog postavil tudi anketo z vprašanjem bralcem, kakšen se jim zdi blog. Odgovorilo jih je žal samo osem (8), a rezultat je vseeno vzpodbuden - kar sedem (7, 88 %) od teh jih je izbralo odgovor "Odlično, kar tako naprej!", le eden (1, 12 %) pa "No ja ... Precej zgrešen projekt." Tudi po mailu in "v živo" sem dobil kar nekaj pohval in vzpodbudnih besed. S pisanjem bom vsekakor nadaljeval in se seveda še naprej trudil po svojih najboljših močeh, vsem pa najlepša hvala za branje in obiske bloga ter za pohvale in vzpodbude. Še na mnoge bloge! :)

Takole, grem še dol v dnevno pogledat, če je kaj pametnega po TV (ob 22:25 se na POP TV začne The Godfather: Part II) in mogoče še poiskat kaj za pod zob, potem pa bo treba ne prepozno v krpe, kajti jutri se začne nov delovni teden. Začnite ga uspešno in ga seveda tako tudi nadaljujte. Uživajte, se beremo.