Musikmesse 2008

Kot sem že pisal, sem se pretekli teden službeno odpravil na največji evropski glasbeni sejem, Musikmesse v Frankfurtu, mestu v srednji Nemčiji, ki po številu prebivalcev ustreza nekako dvema Ljubljanama. In kaj naj rečem - sejem bil je živ! Kot prvo, zadeva je ogromna. Dobil sem občutek, da je samo tolkal za eno ali dve Gospodarski razstavišči, seveda pa so razstavljena tudi pihala, trobila, klavirji, klaviature, električna ozvočenja, notna literatura, razne potrebščine in pripomočki ... Skratka, sejem je resnično ogromen in kot tak tudi raj za glasbenike, saj lahko tam najdemo in preizkusimo takorekoč vse, kar nam srce poželi, tudi stvari, ki si jih marsikdo nikoli ne bo mogel privoščiti.

Seveda je bil tudi zame kot glasbenika sejem izjemno doživetje in obljubil sem si, da ga obiščem še kdaj, če ne po službeni poti, pa iz osebnega zanimanja. Že tolkalska hala je neverjetna, saj v njej vlada izjemen hrup - predstavljajte si, kako se sliši, če tisoč ali več ljudi hkrati po nekaj metrov vsaksebi preizkuša posamezne bobne, pa baterije, činele, timpane, ksilofone, vibrafone, marimbe, zvončke, zvonove, drobna tolkala ... Z dvema besedama - totalen kaos. :-) Naokrog ves čas hodijo uslužbenci sejma z decibelmetri in navdušene tolkalce, ki pogosto totalno padejo not, trepljajo po ramenih, naj se vendarle nekoliko umirijo(-mo). Za kakšno minuto morda zaleže, potem pa je že spet vse po starem. :-) Kakorkoli že, dejstvo je, da gre za prireditev, ki bi si jo vsak resnejši glasbenik moral ogledati vsaj enkrat ali dvakrat v življenju, če je to mogoče, pa seved vsako leto. :-) Moram pa reči, da je bila pot iz Ljubljane do Frankfurta precej utrujajoča, saj smo za vsako smer porabili okroglih deset ur vožnje. Šlo bi hitreje, pa se je žal (pre)pogosto pojavil kakšen Stau. V Ljubljano smo tako prispeli malo pred četrto uro zjutraj, potem sem se zapeljal še v Logatec in šel ob 5h spat, ob pol devetih pa je bilo treba vstati in se z orkestrom odpraviti igrat na tradicionalni logaški Gregorjev sejem. Še dobro, da smo še mladi! :-)

Sledi pa še nekaj foto-utrinkov iz Frankfurta. ;-)

Moj zanesljivi Garmin nüvi 250W nas je zanesljivo pripeljal točno pred naš hotel v Frankfurtu, ki bi ga sicer verjetno iskali vsaj kakšno uro.

Pazite se! :-) Pogled, da dol padeš ... [smeško, ki se tleskne po čelu]

Ko bom velik, bom imel take bobne ...

... in tako marimbo. Ah, ja ... :-)

Ja, tako je bilo in upam, da bo še kdaj. Da pa bi bila kriza z neprespanostjo še hujša, si po nastopu z orkestrom na sejmu (kot že mnogokrat, sem pomagal tudi pri Golaž godbi) nisem mogel privoščiti spodobnega počitka, saj smo imeli zvečer z Zelenimi oblaki v Gornjem Logatcu literarni večer in predstavitev novega, že tretjega zbornika poezije in proze članov društva, prikladno naslovljenem Čas besed v oblak ujet 3. Večer je čudovito uspel, predstavitev knjige tudi. Moja pesem 22:29 je doživela dober sprejem, za konec pa sem kot pika na i prebral še O, danes vas je pa veliko prišlo (ta je vedno toplo sprejeta).
Ta teden pa me je kontaktirala Veronika iz KUD Kentaver in mi ponudila sodelovanje na Mladih rimah, literarnem happeningu mladih pesnikov, ki se enkrat na mesec zgodi v MC Menza pri koritu na Metelkovi. Seveda sem bil takoj za stvar in padla je odločitev, da se predstavim že ta mesec, 31. marca zvečer. Prijazno vabljeni.
Ponovno sem sodeloval tudi z Ženskim pevskim zborom Tabor iz Gornjega Logatca, ki ga vodi Zdravko Novak. S puncami je vedno prijetno, mislim, da smo se tokrat družili že tretjič ali četrtič. Sodelovanje se bo nadaljevalo, saj so me že povabili k sodelovanju na njihovem jubilejnem koncertu v začetku junija (podrobnosti sledijo). Z veseljem se jim bom pridružil tudi tokrat. Spodaj pa še fotka z nedavnega skupnega koncerta (nekje sredi skladbe Čarni kus II):

Še ena zanimiva stvar, ki se je zgodila včeraj, je bilo to, da me je kontaktiral Rok Šinkovec iz Idrije, pa ne moj dober prijatelj, ki zadnje čase igra s Slonom in Sadežem, ampak njegov soimenjak, ki v idrijski rudarski godbi igra tubo, sicer pa je pravi svetovljan in je s tem največjim trobilom že precej prepotoval in doživel. Piše tudi zelo zanimiv blog - Tuba Blog (v angleščini), ki sem ga že dodal tudi med povezave na levi. Vsekakor upam, da se kmalu srečava tudi v živo, saj je vedno prijetno spoznati kakšnega kolega iz drugega orkestra. Rok, keep swingin'! ;-)

Tako, današnjega torka je ostalo le še za nekaj minut in jutri je nov dan, zato bo treba počasi končati in se odpraviti v krpe. :P Na srečo se bliža praznično podaljšan konec tedna, med katerim se bo gotovo našel čas tudi za kakšen nov zapis na blogu. Do takrat pa uživajte; se beremo.