Tadej Žalig

Komaj smo si dobro opomogli od Damjana Murka in njegove zdaj že "legendarne" izvedbe Zdravljice, nas je že doletela nova kazen. Prepričajte se sami.



Nadebudni dečko ima seveda tudi svojo spletno stran, kjer med drugim najdemo tudi njegove fotke z nekaterimi domačimi celebrityji (Alfi Nipič, Tanja Žagar, Branko J. Vunjak, Domen Kumer, Borut Pahor ...). Vse za pet minut slave, toda fame is a fickle friend. Bomo videli, če bo to tega zaključka prišel tudi Tadej.

Vinjete so zakon!

Moja iskrena, globoka in topla hvaležnost in pohvala gresta tistemu, kdorkoli je že to bil, ki je prišel na idejo o vinjetah in jo tudi realiziral! Čeprav so znamenite nalepke v veljavi šele dobre tri tedne, se mi je kupnina že pošteno povrnila (relacije Logatec-LJ-Logatec, Logatec-Prekmurje-Logatec ...), poleg tega pa sem bil zelo prijetno presenečen predvsem nad tem, da pravzaprav niti enkrat nisem na nobeni cestninski postaji stal in/ali čakal v vrsti. Če že, se je kdaj zgodilo, da je bil promet nekoliko zgoščen, kar je - sploh na višku turistične sezone - seveda popolnoma normalno in pričakovano. Skratka - kapo dol, bi rekel Srečko. :-)

Tole stran pa sem danes čisto po naključju odkril prek portala bobni.si in se navdušil nad njihovo super ponudbo. Tako zelo navdušil, da sem kar na vrat na nos naročil tri majice:

Sploh prva mi je 100 % pisana na kožo, kajti nomen est omen! :-) Druga pa seveda tudi, da o tretji sploh ne govorimo. :-) Glede na to, kakšne vse majice sem videl poleg omenjenih, pa sem že zdaj trdno prepričan, da bom pri njih naročil še kaj. Če sem iskren, sem s "kul" majicami pravzaprav kar malo obseden in imam par res zanimivih (s Kosovelom, Trubarjem, Titom, pa majice Festivala Ljubljana, ljubljanskega in cerkljanskega jazz festivala, Mladinino majico z napisom "Nisem volil teh volov!" ...), tako da si bom z zgornjimi tremi in potem še s kakšno zbirko kar lepo povečal. :-)

Preblisk: danes sem (ponovno) ugotovil, da bi rad imel nove Gretsch bobne z Zildjian činelami. Bo že. :-) Uživajte, se beremo.

Hepi brzdej!

Prav na današnji dan bLogaboječnost praznuje svoj prvi rojstni dan. Vse najboljše in da bi ji šlo tudi v prihodnje vsaj tako dobro, kot do sedaj! :-) Mislim, da je najlepše darilo ob prvi obletnici prav šesttisoči (da, 6.000.!) obiskovalec bloga, ki se je na njem oglasil prav danes. Ni slabo, to pomeni, da blog obišče okrog 500 ljudi na mesec, kar je slabih 17 na dan. No, drugo vprašanje je, koliko - če sploh kaj - preberejo, ampak to niti ni bistveno. Kot sem zapisal že pred letom v svojem prvem zapisu, blog pišem predvsem v lastno veselje in zadovoljstvo in se s številom bralcev niti ne obremenjujem preveč. Mi je pa v veliko veselje, da sem v tem letu dobil tudi kar nekaj pohval prijateljev in znancev, ki blog redno spremljajo in to mi daje zagona za naprej. Vem, da eno leto ni še takorekoč nič, sem (si) pa vsaj dokazal, da bloganje pri meni ni bilo muha enodnevnica kot pri prenekaterih, ki so blog odprli in po mesecu ali dveh pozabili nanj.

Današnja novica dneva je seveda nedvomno aretacija Radovana Karadžića, ki bi se morala zgoditi že pred julijem 1995, da bi vsaj preprečili pokol v Srebrenici. Žal do aretacije ni prišlo, do zverinskega množičnega umora 8.000 nedolžnih otrok in moških pa. Zdaj je pravici končno zadoščeno, oz. ne, to se bo zgodilo šele, ko bodo prijeli (in seveda obsodili) tudi Mladića. Verjamem v modrost starih ljudi, ki še dandanes vedo povedati, da v gozdu raste palica za prav vsako rit. Še sreča, da imamo Slovenci tako veliko gozdov. :P

Kot marsikateri redni bralec/bralka verjetno že ve, že lep čas (od januarja 2007) pišem za revijo Muska, ki jo izdaja Glasbena mladina Slovenije. Pisati za tako eminentno glasbeno publikacijo, za katero gotovo lahko rečemo, da jo delajo/-mo glasbeni sladokusci za glasbene sladokusce, mi je vedno znova veliko čast in zadovoljstvo, še toliko bolj pa od zadnje številke (julij-avgust 08), v kateri sem prvič naveden tudi v kolofonu kot stalni sodelavec. Do sedaj je bilo v Muski objavljenih že 13 mojih člankov (pišem recenzije aktualnih CD plošč, koncertov in knjig, napisal pa sem tudi obširen članek o sceni pihalnih orkestrov pri nas in po svetu), za naslednjo številko (izide 15. septembra) pa že pripravljam recenzije treh novih CD plošč. Za Musko bom vsekakor z veseljem in najboljšo možno pozitivno energijo pisal tudi v prihodnje.

S prvim obiskom Londona si nakoplješ rahel problem. Problem je ta, da se hočeš vedno znova vračati. V britanski prestolnici sem bil dosihmal dvakrat, prvič februarja 2005 in drugič januarja 2008. Danes sva se z Urško zmenila, da se januarja 2009 tja podava še tretjič. In če je bil leta 2005 in 2008 glavni razlog za obisk fenomenalni London Symphony Orchestra, ki je igral filmsko glasbo in katerega logotip vidite zgoraj, potem greva 2009 tja predvsem zaradi Londona samega. OK, nima smisla, da blefiram - sam grem tja predvsem zaradi neprekosljive izbire CD in DVD plošč ter spet zaradi tega koncerta LSO. Samo še letalske karte pri easyJetu (danes sem preveril cene za januarski termin, ki me zanima - let tja je 23 €, let nazaj pa 33 €, hura!) in karte za koncert moram rezervirati, verjetno že danes ali jutri. London calling! :-)

Za konec dovolite še, da vam priporočim izjemno trojno ploščo tria Jarrett-Peacock-DeJohnette Setting Standards - New York Sessions (izšla seveda pri založbi ECM Records). Zares izjemno! Uživajte, se beremo.

Zaradi Facebooka odpoved?!

Bi jo dali? Jaz vsekakor ne. Nekateri pa očitno ne bi pomislili niti za trenutek, saj je neka študija menda "pokazala, da bi kar 39 odstotkov zaposlenih starih od 18 do 24 let dalo odpoved, če bi se njihov delodajalec odločil, da prepove uporabo Facebooka na delovnem mestu. Dodatnih 21 odstotkov bi bilo ob potezi delodajalca precej živčnih." (Cel članek tukaj.) Svašta, res. Ne rečem, da mi FB v času, kar ga uporabljam, ni postal čisto simpatičen in mi prirasel k srcu, ampak da bi lahko po moji neumnosti ogrozil vir moje s trdim delom prislužene plače ... Ne, hvala. Kdor je tako neumen, bi si pa res moral poiskati strokovno pomoč.

Spet neka druga raziskava pa je odkrila toplo vodo z ugotovitvijo, da "število blogerjev in njihovih bralcev raste" (cel članek tukaj). Ja halo, za take veleumnosti pa res ne potrebujemo posebnih raziskav, saj je menda jasno, da število blogerjev in njihovih bralcev vztrajno raste že od samega začetka razmaha bloganja med širšo javnostjo, in prav je tako. Seveda je neizbežno, da narašča število tako zelo kakovostnih blogov, ki jih je res užitek brati, kot tudi totalnih skrpucal, ki se jih je treba ogniti v velikem loku. Še sreča, da imamo svobodo izbire, tako da lahko vsakdo piše svoj blog, če tako želi, in bere tiste bloge, ki so mu všeč.

Gartner je bil navdušen nad mojim zapisom o njegovem blogu, tako da se je oglasil s komentarjem in povezavo do bLogaboječnosti dodal celo v svojo blogrolo s pojasnilom "Tine, ker mi je napisal slavospev, zaradi katerega sem zardel". :-) OK, sicer moj namen ni bil izrecno kovanje v zvezde ali "gradnja blogerskega spomenika", sem pa povedal točno tako, kot mislim. Tip je pač faca in prav zanimivo bo, če ga kdaj kje srečam tudi v živo. In ja, res je, kot si napisal, Iztok - in eadem nave sumus, norci pač moramo držati skupaj. :D Hura, jutri pa bLogaboječnost praznuje svoj prvi rojstni dan. Yaaay! :-)

Naj vas trenutno kislo vreme ne zamori preveč; konec koncev še vedno vlada prijetno poletno-dopustniško razpoloženje. Izkoristite ga v najboljši možni meri. Uživajte, se beremo.

Non nova, sed nove

Takole, še ena lepotna operacija. Vam je všeč? ;-)

Maraton

Pa ne tisti, pri katerem je treba preteči 42.195 metrov, ampak filmski. Že dolgo sem si namreč želel gledati vse tri podaljšane dele Jacksonove The Lord of the Rings filmske trilogije zapored, ki skupaj trajajo 682 minut (kar je 11 ur in 22 minut). In naposled je projekt uspel. Soseda sta se za en teden odpravila v Švico in nama z Urško v varstvo prepustila svojo hišo s psičko Cookie. Ker imamo (v nasprotju z veliko večino Slovencev) to srečo, da se lahko pohvalimo z zelo prijaznima in gostoljubnima sosedoma, sva imela z Urško to srečo, da sta nama s hišo vred dala na razpolago tudi zelo soliden sistem domačega kina, ki se nahaja v njej. To sva seveda s pridom izkoristila in si v tednu, ko jih ni bilo (13.-20. julij) ogledala kar nekaj filmov.

V četrtek, 17. julija pa je prišel "dan D", ko sva na filmski LotR maraton povabila še prijateljico Nino in začeli smo ob 10h dopoldne. Najprej The Fellowship of the Ring in prva polovica The Two Towers, potem pa pavza s kosilom v Krištofu (kjer smo očitno naleteli na slab dan, saj so bile pice zapečene, suhe in premalo obložene, skratka neokusne). Nadaljevali smo z drugo polovico The Two Towers in naposled z The Return of the King; končali smo okrog 23h. Vsekakor projekt, za katerega je treba imeti kar nekaj "gledalske kondicije", kajti ni mačji kašelj skoraj nepretrgoma presedeti slabih 12 ur pred TV-jem. :-)

Vsekakor sem se ob ogledu filmov še enkrat prepričal, koliko vsega dobrega in plemenitega je bilo vanje vloženo. Svoje delo so odlično opravili prav vsi, igralska in celotna (post)produkcijska ekipa z režiserjem na čelu, zame osebno pa je (kar ni za tiste, ki me malo bolje poznate, seveda nič presenetljivega) nemara najodličnejši in najpomembnejši prispevek fenomenalna glasba izpod peresa skladatelja Howarda Shora in vsi trije Complete Recordings soundtracki (FotR in TTT na treh, RotK pa na štirih CD-jih) so za soundtrack junkieje, kamor se vsekakor prištevam tudi sam, od Boga poslano darilo. Skratka, maraton je bil prvovrstno doživetje in seveda ga bo treba še kdaj ponoviti. Morebitne prijave se zbirajo pri meni! :D

Toliko za danes; krajši sem, kot običajno, v prvi vrsti zato, ker se moram jutri po dveh tednih sproščujočega dopusta vrniti v službo in sem v rahli depri. Saj razumete. :-) Uživajte, se beremo.

Odkril sem blog Iztoka Gartnerja

"Ja, in?!" poreče bravec ali bravka. Nimam niti volje niti namena kaj preveč pojasnjevati in argumentirati, toda Gartnerjev blog me je preprosto potegnil. Zapriseženi poznavalci blogerske scene me bodo itak razglasili za ignorantnega zabiteža, ker sem njegov blog odkril šele zdaj, a nič zato. Zadeva je definitivno narejena zelo z guštom in zelo berljivo. OK, ker sem filmofil, moram priznati, da me je dodatno potegnila rubrika z (za moj okus čisto spodobnimi) ocenami filmov - tudi kultnih in/ali klasik, nazadnje npr. fenomenalne grozljivke The Omen iz leta 1976 (klik).

Ker z izjemo tega, da je Gartner SiOL-ov "hišni bloger", o njem nisem vedel nič in zanj prvič slišal, sem se moral najprej temeljito poučiti o tem, kdo sploh je. Če na kratko povzamem še najbolj točen opis, ki sem ga uspel izgooglati, potem gre za "celjskega raperja, ki je v svojem videospotu Ginekolog pregledal cvet štajerske lepotne srenje. Voditelj prireditev, družabni kronist, filmski kritik in šaljivec". Hudiča, zanimivo. Ali pa tudi ne - mogoče samo še eden od stotin voditeljev prireditev, družabnih kronistov, filmskih kritikov in šaljivcev, vsekakor pa primus inter pares. Njegov blog je res nekaj posebnega. Mnenje o tem, zakaj (in če sploh) je temu tako, si boste morali ustvariti sami; posebej priporočam v branje objave, ki jih zbrane najdete v rubriki "prekleto dober odziv" na njegovem blogu (na desni strani; nekoliko poscrollajte navzdol).

Gartner je res zanimiv. Rahel egotrip, rojen na isti dan v mesecu kot jaz, brez dlake na jeziku, ne prenese Simone Rebolj (the feeling's mutual; primer tukaj), vsak dan na blogu napiše cel kup objav (danes do tega trenutka sedem (sic!)), dosledno odgovarja vsem komentatorjem ne glede na to, kako številni in (ne)prijazni s(m)o in me zaradi pogoste uporabe kratkih stavkov slogovno spominja na pred leti kontroverzno Onino kolumnistko dr. Vesno V. Godina.

Kakorkoli že, če še niste utegnili ali naleteli nanj, si njegov blog le oglejte. Mislim, da imate samo dve možnosti - ali ga boste takoj vzljubili (in pri tem tudi ostali) ali pa takoj zasovražili (in pri tem tudi ostali). Uživajte, se beremo.