Čas za spremembe

Danes je šlo zares. Bil je namreč prvi dan moje nove službe pri Sound-techu, o čemer sem že pisal. "In, kako je bilo?" poreče radovedni bralec. Hja, predvsem naporno. Saj veste, kako je, ko si na glavo vržen v nekaj, s čimer se srečuješ bolj ali manj prvič v življenju. Pa tu seveda ne mislim glasbe same, s katero se ljubeče družim že od nežnih let, ampak naporno delo v podjetju, ki se ukvarja z glasbeno dejavnostjo. Ja, bilo je lepo in zanimivo, a tudi naporno. Seveda je vsak začetek težak; tudi Roma non fuit una die condita. Občutki so podobni, kot ob začetku moje prejšnje zaposlitve - vse je še neznano, nekako misteriozno, nerazumljeno. A vsak dan in vsako uro se stanje izboljšuje in vem, da bo tako tudi tokrat. Smo mlada in ambiciozna ekipa z visokoletečimi cilji in ni hudič, da nam ne bi uspelo. :)

Z današnjim dnem je moja zbirka študijskih partitur bogatejša še za partituro znamenite Dvořákove devete simfonije (nabavil sem jo v firmi, da sem ji že prvi dan naredil profit :D), širšim množicam znane predvsem po programski oznaki Iz novega sveta. Res prava mojstrovina, še posebej, ko večjo pozornost posvetiš precizni skladateljevi orkestraciji in kombiniranju inštrumentov. Prav zdajle ob pisanju bloga poslušam dotično simfonijo v izvedbi berlinskih filharmonikov pod taktirko (žal že pokojnega) Rafaela Kubelika; ta hip se vrti romantični adagio z znamenitim solom angleškega roga. Exquisite. Razpoloženje kvarijo le preklemane speedwayjevske prdulje, ki se kot vsak božji četrtkov večer neumorno podijo po šišenskem stadionu in še dodatno zasmrajajo ozračje. Le kaj vidijo v preganjanju z motorji?! O sancta simplicitas ... Aja, sicer pa bo taisto simfonijo precej kmalu možnost slišati tudi v Ljubljani, saj jo bo v okviru svojega modrega abonmaja 2007/2008 4. in 5. oktobra v Cankarjevem domu izvedel Orkester Slovenske filharmonije. Se že veselim. Nasploh je v obeh novih abonmajih SF kup dobrih koncertov z glasbo R. Straussa, Kozine, Berlioza, Barberja, Coplanda, Respighija, Mahlerja, Musorgskega in še marsikoga (way to go, George!). Super, to namreč obeta bogato in zanimivo koncertno sezono - in so samo koncerti SF, da o ostalih sploh ne govorimo! Es ist so schön, ein Musikant zu sein ... :)

Najprej pa me jutri zvečer čaka koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru Festivala Ljubljana. Na programu sta med drugim Rimski-Korsakova Šeherezada, ki jo bom v živo slišal že tretjič, a se je tudi tridesetič ne bom naveličal, ter novo delo Nane Forte (ja, predsednikove hčerke, ki pa je čudovita punca, ki sem jo imel na lanskem jazz festivalu priložnost spoznati tudi osebno) - Genesis - koncert za klarinet in orkester; solist bo vselej odlični Jože Kotar (sicer soloklarinetist Orkestra SF). Noviteto pričakujem z velikim zanimanjem, saj sem do sedaj slišal že nekaj Naninih stvari in vse so mi bile všeč (isto velja tudi za njeno sošolko, odlično mlado skladateljico Nino Šenk). Dirigiral bo že omenjeni George Pehlivanian.

Danes sem dokončal tudi včeraj začeto recenzijo koncerta Carmina Burana, o katerem sem že pisal, ki bo, če bo sreča mila in urednica dobre volje :), objavljena v septembrski Muski. Pisanje za to glasbofilsko revijo mi je resnično v posebno veselje in čast, saj je nekaj posebnega pisati za prave glasbene sladokusce (kar ciljna publika Muske vsekakor je). Od glasbenih sladokuscev za glasbene sladokusce je naš moto! :)

Hej, življenje je lepo, ste opazili?! Uži(va)jte ga na polno, neusmiljeno, hardcore, uibr! :D Ali, kot je rekel nesmrtni Vlado, Vsak si želi, da preživel bi svoj čas korektno, kar se da. Se beremo!