O Fortuna, velut luna

... statu variabilis/semper crescis aut decrescis, vita detestabilis/nunc obdurat et tunc curat ludo mentis aciem/egestatem, potestatem dissolvit ut glaciem.

Tako poje o spremenljivi in muhasti Fortuni, boginji sreče in usode, znameniti otvoritveni stavek znamenite Orffove kantate Carmina Burana. Včeraj sem jo šel v okviru letošnjega Festivala Ljubljana poslušat v Slovensko filharmonijo, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če je ne bi izvedli drugače, kot smo je vajeni. Običajno jo namreč slišimo v izvedbi simfoničnega orkestra, ki spremlja tri soliste (sopranistko, baritonista in tenorista) in mešani zbor, včeraj pa smo jo slišali pravzaprav v svoji izvirni obliki, tako, kot jo je Orff zapisal najprej - soliste in zbor so spremljali samo dva pianista in pet tolkalcev.

Včerajšnji inštrumentalisti, povezani v König Ensemble, so svoje delo odlično opravili - no, nekaj not je seveda letelo mimo, a pri tako dinamičnem koncertu je to takorekoč neizbežno, poleg tega podari poslušalcu čudoviti občutek, da posluša live koncert in ne CD ploščo. :) Fenomenalen je bil tudi zbor, londonski Philharmonia Chorus. Bilo jih je okrog 50 in peli so res čudovito, zelo izčiščeno in z brezhibno dikcijo. Končno smo enkrat slišali pravilno srednjeveško izgovarjavo latinščine ("semper krescis aut dekrescis" in NE grozljive vatikanske variante "semper kreščis aut dekreščis", ki smo ji bili priča ob zadnji simfonični izvedbi, ko se je od Simfonikov RTV poslavljal David de Villiers).
Malo manj so me navdušili solisti, sploh baritonist, ki so ga menda na hitro zamenjali (če sem prav razumel dirigenta - na balkon se ga je zelo slabo slišalo) in posledično v kratkem času verjetno ni mogel dovolj hitro naštudirati parta, a za to niti ni bil sam kriv. Tenorist (Sean Clayton) je bil soliden, irska sopranistka Mary Hegarty pa ... Kaj pa vem, sopran je bil lep, zmogla je tudi nekaj koloratur, a tam, kjer bi se lahko res izkazala (sekvenca Dulcissime), jo je precej pobralo. Očitno tudi ona ni dovolj dolgo študirala parta, ali pa je bila izven optimalne kondicije. No, splošni vtis je bil vsekakor pozitiven, zanimiv pa je bil tudi "šok", ko tako "okrnjeno" izvedbo kantate slišiš prvič, kot sem bil "šokiran", ko sem prvič slišal Holstove The Planets za dva klavirja (kot so tudi izvirno nastali).

Na koncert sem hotel iti tudi danes; na postojnski festival Zmaj ma mlade sem hotel iti poslušat utrganega češkega harmonikarja Jima Čerta in New York Ska Jazz Ensemble, pa mi je načrte žal prekrižalo slabo vreme. Oprosti, Nina in oprosti, Majc. Rad hodim na open air koncerte, vendar mi res sedejo le, če je pravo tudi vreme. Nekatere koncerte v primeru slabega vremena premeščajo v razne dvorane, ampak feeling ni več isti. Vem, da sem tečen, ampak tako je. Itak pa ZMM traja še vse v september in ni hudič, da ne bi nocojšnjega koncerta nekako nadoknadil. :)

Še ena neverjetna novica: Švarc mi je odpisal na čestitko, ki sem mu jo za 60 let poslal prek njegove spletne strani (gl. ta zapis)! Nisem mogel verjeti. In kaj mi je napisal? Tole: "Thank you for sending your birthday wishes. Receiving thoughtful emails like yours gives me a huge boost. One thing I've realized after all these years is that birthdays are a great time to celebrate all you've accomplished and thank all of the people who helped you along the way. I've also learned that it's important to set goals and plan ahead for the next year. I'm very lucky to have family and friends all over the world who help me celebrate every year. Thanks again for thinking of me. With warm regards, Arnold Schwarzenegger."
Zanimivo. Sicer mi izgleda bolj ali manj kot "copy-paste" odgovor, ampak vseeno je lepa gesta, da čestitke niso ignorirali, pa čeprav odgovor zelo verjetno ni od Ahnolda osebno. Kul poteza, dvomim, da bi je bila sposobna večina celebrityjev. :P

Danes je bil po svoje poseben dan, saj sem oddelal svoj zadnji polni teden v svoji sedanji (bodoči bivši) službi - na Centru za socialno delo Ljubljana Moste - Polje, kjer sem bil na oddelku za starševsko varstvo in družinske prejemke zaposlen skoraj tri leta in pol. Na CSD delam še v ponedeljek in torek, ki je res moj zadnji dan, saj v četrtek (po prazniku) začnem z novo zaposlitvijo na glasbeni agenciji Sound-tech. Nove službe se veselim, saj sem prepričan, da mi bo glede na to, da sem po duši in po srcu strasten glasbenik, precej bolj pisana na kožo od te, ki jo zapuščam. Seveda ima vsaka služba svoje "pluse" in "minuse", sem pa optimist in upam, da bo + čim več in - čim manj. ;) Tako da ko/če boste potrebovali kaj v zvezi z glasbo, me le pocukajte za rokav! ;) Cvetka, moja sodelavka s CSD, ki mi je bila v času mojega službovanja tam takorekoč druga mama, mi je kupila čudovito poslovilno darilo - lončeni bas (znan tudi kot gudalo), ki sem si ga želel že nekaj časa in ga bom z veseljem uporabljal. Cvetka, še enkrat hvala in vse dobro!

Evo, lotil sem se tudi Harry Potter bralnega maratona in trenutno sem na 200. od skupno 3.833 strani. :P Ja, še kar nekaj branja je pred mano ... Bo pa prijetno, zdaj imam končno vse knjige in jih lahko berem brez zoprnih enoletnih premorov. V vsej tej "harrymaniji" sem kar malo pozabil na prevajanje Carrie, a obljubljam, da se bom kmalu spet spravil k sebi (in k delu). :) Lepo je takole zložno prevajati, ko se ti nikamor ne mudi in te nihče ne priganja.

Tako, toliko za danes, uživajte, se beremo!