OPOZORILO: spodnji odstavek vsebuje spoilerje - informacije o vsebini zadnje knjige o Harryju Potterju, ki vam lahko, če je še niste prebrali, pokvarijo užitek ob branju. Naprej berete po lastni presoji in na lastno odgovornost!
Tako, formalnostim je zadoščeno. :) Ja, prebral sem Harry Potter and the Deathly Hallows. Mnenje, občutki? V redu, kaj naj rečem, spodoben zaključek sage. The circle is now complete. :) OK, pričakoval (iskreno rečeno vedel - če ne bi hotel, da ta informacija tako ali drugače pride do mene, bi se moral za čas branja knjige preseliti npr. na Luno :P) sem, da bo Harry preživel (Voldemort pa umrl) in da bosta z Ginny spet skupaj. Zanimiv je epilog, ki pove, da imata z Ginny tri otroke, ki jih poimenujeta - kako prikladno - po Harryjevih starših in po prof. Dumbledoru in Snapu. Preobrat oz. kompletna štorija s Snapom me je presenetila, prav tako Harryjevo srečanje z Dumbledorom "tam nekje vmes". Žalostno, da so morali umreti Fred, Lupin, Tonks, Dobby, Mad-Eye in še kdo, ampak vsaka vojna zahteva žrtve ... V tem smislu se je izteklo bolje, kot sem pričakoval, saj sem bil potem, ko je J. K. povedala, da bo v zadnji knjigi "ubila" dva precej glavna junaka, prepričan, da bo eden od njiju Ron ali Hermione. Tako da je bilo potem, ko oba preživita, kar logično, da bosta tudi onadva "idealen par z diplomami in otroki". Zanimivo se mi je zdelo tudi, da Harryja njegov bes, gnev in sovraštvo do Voldemorta niso pripeljali do tega, da bi ga poskusil ubiti z urokom Avada Kedavra, ampak je uporabil "samo" Expelliarmus. No, če pomislimo na Elder Wand in vse, kar stoji za njo, pa tudi na Harryjev karakter, je kar razumljivo. Tako kot je Voldemort pred leti prvič skoraj ugonobil samega sebe, ko se je urok odbil od Harryja in mu pustil slavno brazgotino, je tokrat tisti "skoraj" odpadel. Voldemort was dead, killed by his own rebounding curse ... Konec je v tem smislu seveda nekako tipičen h'woodski happy end (v bodočem filmu bodo to gotovo zlorabili :P), but there's more to it than meets the eye, se mi zdi. No, toliko zaenkrat, kdaj prihodnjič pa še kaj več. :)
[Konec spoilerjev, od tu naprej je branje varno za vse. :)]
Danes sva šla z Urško (po mojem šihtu) končno pogledat tudi Pirates of the Caribbean - At World's End, ki se vrtijo že kakšna dva meseca. Razmere so bile za Kolosej odlične - ker sva šla na prvo sobotno predstavo ob 12.20, je bila dvorana takorekoč prazna, karte pa cenejše, kot za popoldanske predstave. Žal pa je bil film prava katastrofa. Vse, kar je v njem pozitivnega, je seveda Johnny in njegovi monologi (predvsem multiple-Johnny scene :D), ostalo pa je kup velikih neumnosti. OK, ne rečem, da niso Geoffrey Rush, Stellan Skarsgard in Jonathan Pryce zelo dobri igralci, ampak Keiri Knightley bi morali igranje prepovedati. Nekakšna "poroka" in h'woodski zaliz sredi najhujše bitke, ko letijo krogle in padajo trupla?! Lepo vas prosim! Celo Hans Zimmer je (spet) prepisoval svoje takte iz soundtracka Gladiatorja (s čimer pa me ni presenetil). Tako da je bila tale današnja kino-naložba žal zgolj stran vržen denar. Tudi to se zgodi. Po filmu je šla Urška delat, sam pa sem šel še v Big Bang Giga zamenjat spraskan DVD GoodFellas, ki so mi ga (seveda ne nalašč) prodali zadnjič.
V četrtek sva šla z Leo gledat Harry Potter and the Order of the Phoenix - to pa je bila precej drugačna zgodba. Soliden film, le prekratek glede na knjigo, res so veliko izpustili. Z odličnimi performansi so me navdušili predvsem Imelda Staunton, Alan Rickman, Jason Icaacs, Gary Oldman, Evanna Lynch (v vlogi Lune Lovegood), v katero sem se zaljubil na prvi pogled (in uboga Lea je morala prenašati moje vzdihljaje :D) in skladatelj Nicholas Hooper s super soundtrackom, ki si ga moram čimprej priskrbeti. Tokrat se je splačalo izkašljati 5 € za karto že samo za Rickmanovih nekaj minut, ki so resnično delicious, pa tudi za predstave vseh zgoraj omenjenih. Lep filmski dan sem okronal z nakupom Spielbergovega remaka War of the Worlds (2 DVD Special Edition za pičle 4 €) in srajce v New Yorkerju (Lea, hvala za pomoč in stilistične nasvete! ;)).
Zadnjih nekaj dni nisem na blogu nič napisal, ker sem imel precej dela z branjem HP, predvsem pa s pisanjem nečesa drugega - mojega prvega sonetnega venca. Ja, zbral sem pogum in se ob nenavadnem "navalu" ustvarjalne energije in navdiha (v enem samem dnevu sem napisal devet (9) sonetov (sic!), celoten venec pa sem dokončal v treh dneh) lotil tega velikega podviga. Bilo je težaško in naporno, a tudi prijetno delo. Ja, uporabil sem preteklik, ker je venec že napisan. ;) Mogoče ga objavim tudi na blogu ;), zaenkrat pa lahko izdam, da govori o zgodbi Berna in Lúthien, magistralni sonet pa ima akrostih Lúthien Tinúviel (torej je repati: LUTH IENT INU VIE L). Bil je res zanimiv, velik izziv. Upam, da ga ob priliki ponovim.
Grem malo pogledat 24 ur, zvečer pa po Urško in v Logatec ... Lep preostanek vikenda, kolikor ga je še ostalo! Se beremo!
2 komentarja:
Si lahko venec ogledamo se preden ga das na blog? Samo zato, da ne bo treba predolgo cakati? :D
Everything comes to those who wait. ;)
Objavite komentar