Večini bolj ali manj rednih obiskovavcev mojega bloga se verjetno zdi, da sem zadnje čase z objavljanjem na dotičnem mestu nekolikanj zaspal. In, glej ga zlomka - prav imajo! Tristo kosmatih! Jebela cesta! Glavni razlog za to je nedvomno moja (zdaj že ne več tako) nova zaposlitev, ki od mene resnično terja ogromno časa in energije, tako da mi ju pogosto zmanjkuje za druge, prijetnejše stvari - tudi za ta blog. Ampak še vedno se trudim po svojih najboljših močeh in ne popuščam, če enkrat ali dvakrat, pa enkrat ali dvakrat na mesec! Bolje išta nego ništa, poreče modrec z juga - in prav ima! :-)
OK, zdaj pa k stvari. Čeprav smo že pošteno v MMVIII in je prva dvanajstina leta takorekoč že za nami, si bom vseeno upal zapisati tudi nekaj decembrskih (pred)prazničnih utrinkov. Tokrat bo zadeva za osvežitev bolj podobna nekakšnemu fotoblogu (šolski primer je odlični fotoBLOGatec Andreja Korenča). Jože, požen, mi smo prpravlen! (Klikajte na slike za večje verzije.)
OK, zdaj pa k stvari. Čeprav smo že pošteno v MMVIII in je prva dvanajstina leta takorekoč že za nami, si bom vseeno upal zapisati tudi nekaj decembrskih (pred)prazničnih utrinkov. Tokrat bo zadeva za osvežitev bolj podobna nekakšnemu fotoblogu (šolski primer je odlični fotoBLOGatec Andreja Korenča). Jože, požen, mi smo prpravlen! (Klikajte na slike za večje verzije.)
Moj najljubši večer v letu. Odpiranje daril 24. decembra lani. Izposodil sem si mamin štrikan lajbič, ven sekajo tudi nova očala. ;-) Desno je moja sestra Ana, nadebudna brucka v Kopru. Darilna "bera" je bila kar bogata, poleg kil čokolade in ostalih dobrot tudi nekaj trdne valute za obisk Londona, ki pa se je na največji evropski nakupovalni ulici, Oxford Street, razblinila v nekaj urah.
Med božično-novoletnim koncertom KD Pihalni orkester Logatec 28. decembra lani. Vzdušje je bilo super, dvorana polna, kot še nikoli (preko 850 poslušalcev, med katerimi so bili tudi "celebrityji", kot npr. Jožko Čuk in Vito Debeljak, CEO vrhniškega IUV-ja), program dober. Škoda le, da smo ga pri nekaterih skladbah malo lomili, ampak to je skoraj neizbežna komponenta igranja v živo, sploh pri ljubiteljskih orkestrih. Ni bilo sicer nič usodnega, lahko pa igrali tudi boljše (seveda pa tudi slabše). Še sreča, da je "popravni izpit" za božično-novoletni koncert vsako leto znova. :-)
Poldrugo uro pred iztekom lanskega leta. Letos smo silvestrovali kar pri sosedih (kako prikladno), pred leti preseljenih iz Švice (izvirno sta sicer oba Slovenca), kar je imelo za posledico hranjenje z eno največjih kulinaričnih mojstrovin vseh časov in vseh svetovnih kuhinj - fondue Bourguignon. Kaj tako neverjetno dobrega je skoraj greh jesti več kot enkrat na leto, čeprav bi zadevo, ko jo poskusiš, jedel vsak dan za zajtrk, kosilo in večerjo. Jed, ki spreobrača tudi vegetarijance. Razen nekaterih. :P
Takole čudovit pa je bil prvi dan letošnjega leta. Po poštenem postsilvestrskem spancu sva se z Urško odpravila na osvežitveno-detoksikacijski sprehod okrog pod "logaški 3glav" - Sekirico in uživala v krasnem vremenu in soncu. Zakaj je 1. januar samo enkrat na leto?!* * * * *
Toliko na kratko, v kratkem (kar je sicer postal relativen pojem, ampak se bom potrudil, da bo res tako) pa sledi še raport s ponovoletnega izleta v London na koncert London Symphony Orchestra in nekaj o aktualnih dogajancijah. Uživajte, se beremo!
