Že XCV let ...

... vam igra logaška godba! :-) Letos člani KD Pihalni orkester Logatec praznujemo 95. obletnico delovanja in obstoja orkestra in to je seveda še kako dober razlog za pošteno fešto, še pred njo pa slavnostni koncert, ki se ima zgoditi to soboto ob 20h v večnamenski dvorani v Logatcu. Orkestraši vam obljubljamo super večer, le priti morate! :-) Več podrobnosti in program najdete tudi na spletni strani orkestra. Se vidimo!

Glede na zgoraj napisano so zadnji dnevi precej delovni in pestri, saj potekajo še zadnje vaje in ostale priprave na koncert; kot vedno, je treba postoriti tisoč drobnih in malo manj drobnih stvari ... Toda zmogli smo že tisočkrat (95 let?!), pa bomo tudi tokrat! Dragi gosti, nocoj kot že stokrat ... Nocoj kot še nikdar! Dragi gosti, nocoj igramo za vas!

Zanimivi dnevi pa so tudi za mano. V četrtek, 15. maja sva se s kolegom Majcem odpravila na jazz festival v Cerkno (zaradi ostalih obveznosti se petkovega in sobotnega večera žal nisem uspel udeležiti) in bila navdušena. Džezerija v Cerknem je vsako leto boljša. Tudi letos sem se najedel odličnih kalamarov na žaru, si kupil festivalsko majico in nekaj super plošč. Se že veselim 14. festivala 2009. :-) Takole pa je bilo, ko je bila na odru fenomenalna Manuel Mengis Gruppe 6 (fotka je slaba, ker je posneta z mobitelom):

V soboto sem se že navsezgodaj službeno odpeljal v Laško, kjer je potekalo tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v 3. in 1. težavnostni stopnji. Na tem mestu čestitke prijateljski Postojnski godbi 1808 in njihovemu dirigentu Vidu Pupisu; osvojili so zlato priznanje s posebno pohvalo in se tako uvrstili v družbo najboljših - koncertno skupino. Bravo, kar tako naprej! V Laškem pa sem spoznal tudi Ano, super punco, ki ima ene najlepših oči, kar sem jih kdaj videl; z njo se lahko primerja samo še moja dobra prijateljica Nina. Evo, na spodnji fotki sva skupaj z Ano (check out those eyes! :-)), jaz pa imam oblečeno letošnjo festivalsko majico iz Cerknega, ki sem jo omenjal prej:

Ker zjutraj v Laško nisem šel s svojim avtom, sem se nazaj v Ljubljano zapeljal kar z vlakom. Bilo je super, saj sem še kot smrkavec oboževal vse v zvezi z vlaki (še najbolj pa vožnjo z njimi) in še vedno gojim nostalgične spomine, kako sva njega dni z babico redno hodila na kopanje v Laško, seveda v obe smeri z vlakom. Ah ja, to so bili časi ... :-)

Vozi me vlak v daljave,/daleč tja v širni svet,/glej, zdaj se zdé planjave/vse kot en sam pisan cvet ... [...] Vozi me vlak v daljave,/tja zdaj želi si srce ...

In ker se mi bo kmalu mudilo na vajo orkestra, za konec samo še zanimivost: ste vedeli, da je ameriška akcija Executive Decision iz leta 1996 edini ameriški film, v katerem lahko v prvih nekaj minutah vidimo skoraj celo Slovenijo? Ne verjamete?! Prepričajte se sami! :-)

Toliko za danes; uživajte, se beremo!