sreda, 4. junij 2008

Nulla dies sine linea!

Zadnje dni in tedne se res ogromno dogaja. V ponedeljek zjutraj me je denimo popolnoma šokirala novica, da je pri 43 letih umrl naš izjemen psihiater, strokovnjak svetovnega formata prof. dr. Andrej Marušič (marsikdo ga verjetno pozna po njegovem posvečanju samomorilskim nagnjenjem in po vodenju Inštituta za varovanje zdravja RS (posvetili so mu tudi ta zapis)). Osebno dr. Marušiča sicer nisem poznal, je pa sodeč po tem, kar sem o njem (in od njega) slišal in prebral, bil nedvomno izjemen človek. Reqviescat in pace sitqve ei terra levis!

V soboto, 24. maja smo s Pihalnim orkestrom Logatec dokaj uspešno odigrali slavnostni koncert ob naši 95. obletnici (o čemer sem že pisal). Najbolj vesel sem, da nam je solidno uspela tudi izvedba skladbe Die große Seefahrt 1492 - Kolumbus. Sicer moram še slišati posnetke, ampak gotovo ni bilo slabo, tudi glede na poznejše odzive in komentarje. (Nekaj fotk, ki jih je posnel Primož Sark, je moč videti tukaj.) Tista sobota je bila res pestra, saj sem nekaj ur pred koncertom igral še na neki poroki - s pevskim zborom in kolegoma na kitari in bas kitari smo "nažigali" na koru in naredili pravo fešto. :-) K temu je ogromno prispeval tudi Robi Friškovec, k je v sebi edinstvenem slogu poročil Magdo in njenega ženina, čigar ime mi je žal ušlo iz spomina. Pri orkestru kakšnega velikega počitka ne bo, saj imamo do poletja za odigrati še kar nekaj koncertov (prvi bo zaključni koncert letošnjega Verisa), žal pa so na obzorju tudi novi problemi, saj smo po novem pravilniku od občine dobili kar 60 % manj sredstev za redno delovanje, kar bo precej okrnilo naše delovanje. Vseeno sem optimist, res pa je velika škoda, da država in občinske oblasti tako malomarno podpirajo ljubiteljsko kulturo.

Še na predvečer dneva jubilejnega koncerta pihalnega orkestra sva se s kolegom podala v dvorec Zemono pri Vipavi, kjer sva Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec z zborovodjo Primožem Malavašičem pri dveh skladbah odličnega mladega italijanskega skladatelja Micheleja Josie spremljala s tolkali. Koncert je super uspel, dobila pa sva tudi vsak svoj izvod njihove nove plošče, ki sva jo pred časom pomagala posneti. Obetajo se tudi že prihodnja sodelovanja z zborom, ki se jih zelo veselim. Fantje, Trst je naš! :-)

Pretekli četrtek sem se odpravil na koncert OSF v Cankarjev dom; zanimali so me predvsem Respighijevi Rimski vodnjaki in Rimske pinije. Obe izvedbi sta bili za moje pojme odlični (sploh grandiozni zadnji stavek Pinij), orkester in maestro Pehlivanian sta se še enkrat dobro izkazala. SF pa je pripravila že tudi program nove abonmajske sezone 2008/2009 (knjižica je že na voljo v CD in SF). Obeta se kar nekaj zanimivih koncertov in z radovednostjo čakam, da bodo svoj program nove sezone obelodanili še Simfoniki RTV Slovenija (naslednji četrtek se bom potrudil iti poslušat njihov zadnji koncert te sezone).

V soboto pa sem si privoščil še en zelo zanimiv koncert - Papirniški pihalni orkester Vevče z dirigentom Aljošo Deferrijem na čelu je namreč pripravil koncert filmske glasbe. Ker so tovrstni koncerti pri nas (žal!) zelo redki, ga seveda nisem smel zamuditi. Igrali so glasbo iz Chaplinovih filmov, pa iz filmov Out of Africa, sage Indiana Jones, Pirates of the Caribbean: Dead Man's Chest, sage Star Wars, Independence Day, sage James Bond in sage Star Trek. Izvedbe so bile solidne z občasnimi spodrsljaji, čemur se pač ne da izogniti, a že slišati znamenite filmskoglasbene téme v živo je zmeraj velik užitek, ki je bil tokrat še toliko večji, ker so se pri orkestru zelo potrudili in filmom za spremljavo dodali še zmontirane posnetke, ki so jih projicirali na platno za orkestrom (kot vidite na zgornji fotki). Super! :-) Fotogalerijo s koncerta si lahko ogledate tukaj.

In kaj me čaka v bližnji prihodnosti? Ha, časa za počitek (še) ne bo, saj v nedeljo s Simfoničnim orkestrom GŠ Logatec otvarjamo letošnji Veris, še prej pa pojutrišnjem ponovno nastopam na jubilejnem koncertu ŽePZ KD Tabor Logatec, ki letos obhajajo 10. obletnico delovanja. Vmes bo še precej vaj, poleg tega pa si z Urško urejava še skupno stanovanje v Hotedršici, tako da je dela (in stroškov!) na pretek. :P Ni kaj, enkrat je pač treba izpustiti mamino krilo in si urediti samostojno življenje. :-)

Za konec še tole: kdor bi rad vedel, kaj pomeni naslov tokratnega zapisa, naj se o tem pouči tule. ;-) Uživajte, se beremo!

Ni komentarjev: