Izgubljeni raj

Trust in Me ... For I will set you free/with a Serpent's Kiss.

Paradise Lost je naslov legendarni pesnitvi Johna Miltona iz 17. stoletja v 12 knjigah, pa tudi zadnji plošči progressive metal banda Symphony X, katerega velik fan sem, odkar sem pred nekako osmimi leti slišal njihovo mojstrovino, ploščo The Divine Wings of Tragedy. Njihovo verzijo Paradise Lost, ki je konceptna plošča po motivih Miltonove pesnitve, mi je končno uspelo najti včeraj v Müllerju v BTC-ju. Potem, ko sem Urško odpeljal v službo, sem uletel še v Big Bang Giga (in nebodigalen postal lastnik treh novih DVD-jev - Patriot Games, Wyatt Earp in The Searchers, ki so me skupaj koštali zgolj kakšnih 20 evrov (za ta denar še pred leti nisi dobil niti enega samega DVD-ja - ha, nekatere stvari se dejansko cenijo, si lahko mislite?!). Potem pa sem, obupan, ker sem v BBG Paradise Lost neuspešno iskal že nekajkrat, pomislil, da bi lahko skočil še do Müllerja. Koraki so se obrestovali, saj sem ploščo (očitno zadnji izvod) našel, poleg nje pa še soundtrack Forresta Gumpa (Alan Silvestri), katerega CD-R kopijo sem sicer imel že nekaj časa, a original je le original. Ja, tako je življenje glasbofila. :)

Kakorkoli že, kolikor mi je Paradise Lost do sedaj uspelo preposlušati, mi je plošča zelo všeč, fantom nekako počasi odpuščam, da so jo "pacali" skoraj pet let in neprestano prestavljali datum njenega izida. Gre za zelo trademark Symphony X izdelek z izrazitimi progresivnimi, neo-klasičnimi in power metalskimi prvinami, ne manjka himničnih refrenov in virtuoznih pasaž. Zadeva mi seveda še ni zlezla pod kožo toliko, kot npr. The Odyssey, ampak dajmo času čas.

Včeraj mi je dan zelo polepšal tudi obisk trgovine, kamor sva se z Urško po fasengo odpravila dopoldne. 45 € je šlo kot nič, kar pa nikakor ni bilo to, kar mi je polepšalo dan. Med mlečnimi izdelki sem namreč po dolgih letih (desetih?) spet opazil odlični sivit, sirotkin napitek Mlekarne Celeia. Nazadnje sem ga verjetno pil pred kakšnimi desetimi leti na morju v Bernardinu, ko sva s sestro vsak dan hodila s plaže po malico v deset minut oddaljeno trgovino. Pojma nimam, če je zadevo tedaj delala ista mlekarna, glavno je, da se je zopet vrnila na police in da mi bo odsihmal pogosto ponovno potešila marsikatero žejo (od mlečnih izdelkov mi žejo definitivno najbolj učinkovito potešita kislo mleko in sirotkin napitek) in polepšala marsikatero malico. :) Hvala, Celeia!
Včerajšnji highlight pa je bilo gotovo večerno srečanje z Nerliso, za katerega smo se menili že (pre)dolgo, menda vse od gil-galadovskega VLS-ja. Bilo je super, veliko smo si imeli povedati in zadevo moramo definitivno ponoviti, še preden Nerliso odnese v Španijo. Aneda, Nerly?! :)

Prejle sem gledal 24 ur in med drugim so govorili tudi o tem, kako se posamezni predsedniški kandidati trudijo čim več volivcev pepričati, da bi na jesenskih predsedniških volitvah obkrožili prav njihovo ime (Peterle igra orglice, Štern se gre karate, Türk TV voditelja in blogerja ...). No, Gaspari me gotovo ni navdušil, ko je na nedavni koncert Carmina Burana v SF, o katerem sem pisal v prejšnji objavi, uletel z zamudo, da smo ga seveda vsi videli, da je moral dvigniti pol vrste in da so kamermani zaradi njegove zamude naokrog (še po začetku koncerta) težili še dlje, kot je nujno potrebno. Ja, ni kaj, pozornost je treba pridobiti, le taktike za to so različne. Upam, da ima Mitja na zalogi tudi kakšno drugo.

Poleg vseh želja, ki jih imam, me vse bolj rajcata tudi dva prestižna koncerta: oktobra bodo v Padovi nastopili Dream Theater, ki se jim bodo pridružili še Symphony X, torej dva od mojih najljubših bandov na en mah, takoj po novem letu pa bo v Londonu znameniti in odlični London Symphony Orchestra odigral koncert filmske glasbe. Pred dvema letoma in pol sem se v London že odpravil na njihov koncert glasbe Johna Williamsa in bilo je tako nepozabno, da sem si prisegel, da bom to izkušnjo še kdaj ponovil. Upam, da mi uspe, vse pa je seveda odvisno od finančne situacije. Ob trenutni rezervaciji bi me easyJetova povratna karta za London stala okrog 130 €, kar sploh ni poceni, verjetno zaradi ponovoletnega termina. Računati je treba seveda še na vstopnico za koncert, namestitev, hrano, kakšen CD, knjigo ... Bomo videli. Sem optimist. :P

Zaenkrat se bom zadovoljil s svojo bogato diskoteko in z glasbenim dokumentarcem 50 let Avsenikove glasbe, ki se na TV Slo 1 obeta čez kakšnih 20 minut. :) Jutri pa še predzadnji dan službe na CSD LJ Moste - Polje in skok v Logatec, v torek se spet dobim z Leo, a to je že čisto druga zgodba ... Fiat hodie satis, valete, mox novum blogum scribere promitto! :) Se beremo!