Nisem volil teh volov!

Ne, res jih nisem. In včeraj sem šel na pošto dvignit Mladinino majico, na kateri to tudi lepo piše. :) Omislite si jo še vi, da slovenskemu predsedniku vlade, g. Janezu Janši družno sporočimo, da se ne strinjamo vsi z njegovim sajenjem rožic, kako da "nam še nikoli ni šlo bolje, kot zdaj". Njemu že mogoče. Speak for yourself, Johnny. :P

Evo, končno sem popolnil svojo Harry Potter zbirko. Danes je šla Urška v mesto in sem jo nažical, da mi je šla v Konzorcij po prve tri knjige, ki so mi še manjkale, kot sem že omenjal. Tako da se bom zdaj najverjetneje v kratkem lotil HP "bralnega maratona", ko bom končno eno za drugo lahko požrl vseh sedem knjig brez zoprnih enoletnih premorov. Če se ne motim, ima tudi nekaj mojih "HP kolegov" podoben načrt, eden od njih pa ga je celo že začel uresničevati. Ja, nekateri res ne izgubljajo časa. :) Revše od Lee je šlo celo tako daleč, da je celo sedmo knjigo prebralo z računalniškega monitorja. Lea, bravo, kapo dol, naslednjič, ko se vidiva, se hočem še osebno prepričati o tem, da ti sredi čela ne raste še tretje oko! :D

Zadnjič, ko sem pisal sonetni venec, mi je bila muza po ne vem kakšnem čudežu tako naklonjena, da mi je uspelo vkup spraviti še dve šaljivi pesmici, bolj nugae, torej nekakšni "pesniški igrački", kot jih je poimenoval Katul. Idejo zanju sem dobil, ko smo pred meseci z logaškim Literarnim društvom Zeleni oblaki (katerega član sem in je poimenovano po pesniški zbirki prezgodaj preminulega logaškega pesnika Andreja Žigona - Aleluje) gostovali pri prijateljskem literarnem društvu v Celju. Literarni večer je bil precej slabo obiskan in med vožnjo nazaj domov se mi je posvetilo, da bi lahko napisal dve šaljivi pesmici, eno za primer, da je literarni večer dobro obiskan in drugo za obratno situacijo. Evo, po nekaj mesecih verbo caro factum est in omenjeni pesmici dajem na svitlo v splošno veselje in/ali žalost.

ZAKAJ JE DANES TU TAKO MALO LJUDI?
(ko je literarni večer slabo obiskan)

Zakaj je danes tu tako malo ljudi?
Imajo mar za početi druge stvari?
Gotovo jih cel kup doma pred TV leži
in bulji v ekran z otopelimi očmi.

Zakaj vas je danes tako malo prišlo?
Vam mar ni jasno, da ponujamo pot v nebo?
Nekam malo vas je danes semkaj zašlo,
a za vas je to dobro, za druge slabo.

Kako to, da so mnogi ostali doma?
Na literarni večer se jim verjetno ne da …
Kdo bo pa poslušal te blodnje srca,
ki se z njimi vsak pesnik nekako izda …

A tisti, ki tu ste, ne glejte na uro,
spoštujte in cenite našo kulturo,
poslušajte zbrano nas in brez glasu,
sicer vam še v sanjah ne damo miru.

O, DANES VAS JE PA VELIKO PRIŠLO!
(ko so zasedena vsa sedišča in stojišča)

O, danes vas je pa veliko prišlo,
lepo vas je videti zbrane tako,
kako radovedno upirate oči
v pesnike, ki jih predstavljamo mi.

Kako, da ste znašli se danes med nami?
Morda ste veseli, morda preveč sami,
morda pa iz vljudnosti, ker doma ste tam preko
prišli ste pokazat se z novo obleko.

Zanima me res, zakaj danes ste tu,
kako, da pred nami ste kar brez strahu,
zakaj so vam všeč naši verzi igrivi,
zakaj so vam taki kot mi zanimivi?

Lepo vas je videti v takem številu,
ne sodite nas po prestrogem merilu,
naj pero tudi vam kdaj po papirju spolzi
in nekoč boste taki, kakor smo mi.

Ja ja, saj vem, da bi lahko bilo bolje, ampak veselja si vseeno ne pustim vzeti in svečano obljubljam, da bom eno od teh dveh pesmi odsihmal gotovo prebral na vsakem literarnem večeru ZO - seveda glede na (ne)zasedenost prireditvenega prostora. :)

Evo, toliko za danes. Uživajte, se beremo!