Ti trije gospodje na moji listi najljubših skladateljev kotirajo zelo visoko. Karl Jenkins je avtor petih legendarnih projektov Adiemus in ogromno ostale odlične glasbe, Fazıl Say prihaja iz Turčije in je predvsem briljanten, genialen, virtuozen pianist (v živo sem ga imel veliko srečo slišati že trikrat, četrtič bo letos), a tudi odličen skladatelj, Johan de Meij pa je legendarni skladatelj glasbe za velike pihalne orkestre, nedvomno ena svetovnih skladateljskih avtoritet na tem področju, znan predvsem po svoji legendarni prvi simfoniji za veliki pihalni orkester, Symphony No. 1 'The Lord of the Rings' iz leta 1988 (ki je bila 12 let pozneje prirejena tudi za simfonični orkester). In zakaj danes pišem prav o njih? Ha, berite naprej. ;-)
Danes je namreč čisto poseben dan, saj sem si omislil nekaj super stvari vseh treh omenjenih muzikusov. Že dolgo sem si želel videti partituro prve plošče Adiemus - Songs of Sanctuary. Danes sem jo dobil (gl. zgoraj). Stvar je fascinantna; čeprav sem šel do zdaj čez partituro le enkrat, pa še to bolj na hitro, sem bil presunjen nad tem, kako enostavno je pravzaprav vse napisano, a kako izjemno efektivno zveni. (No, (tudi ali predvsem) v glasbi se je seveda že neštetokrat izkazalo, da so najpreprostejše rešitve najbolj genialne in učinkovite.) Seveda me je nemudoma zagrabilo, da bi napisal kratko priredbo prvega stavka za godalni orkester, tri flavte, blokflavto in tolkala in ... Nikoli se ne ve. :-)
Fazıl Say je leta 1997 napisal izjemno in nepozabno kompozicijo za solo klavir, ki jo je po popularni turški melodiji naslovil Black Earth (Kara Toprak). Zakaj je skladba tako zelo edinstvena, je treba kar slišati, zato priporočam ogled tule. Omislil sem si note te skladbe, ki je seveda nikoli ne bom znal zaigrati na klavir, a to je pač komad, ki ga je enostavno treba imeti. Morda mi ga pa kdaj le uspe podtakniti kakšnemu pravemu pianistu ... :-)
Še tretji današnji zaklad pa sta dva CD-ja tretje simfonije Johana de Meija, ki jo je podnaslovil Planet Earth. Poslušal sem zelo na hitro in površno, ker za kaj več še ni bilo časa, a kar sem slišal, je zvenelo zelo obetavno. Seveda od de Meija ne bi pričakoval nič manj, kot to. In zakaj dva CD-ja? Ker tudi ta simfonija že obstaja v dveh verzijah - za veliki pihalni orkester, okrepljen z godalno sekcijo violončel in kontrabasov, ter za simfonični orkester, in nabavil sem obe (itak).Tako se z velikim veseljem in zadovoljstvom poslavljam od tako super dneva, naj mu sledi še mnogo takih! In naj bodo super tudi vaši dnevi, drage bralke in bralci. Če ne gre drugače, jim pa malo pomagajte. :-) Uživajte, se beremo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar