
Letalske katastrofe me že dolgo časa fascinirajo na svoj grozljiv način in imel sem fazo, ko sem prav intenzivno raziskoval najhujše letalske nesreče vseh časov in kaj jih je povzročilo. Tenerifska letališka katastrofa, v kateri je 27. marca 1977 umrlo 583 ljudi, je še vedno najhujša letalska nesreča vseh časov, zelo grozljiva pa je tudi zgodba Pan Amovega leta 103, ki se je zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili teroristi, zrušil 21. decembra 1988 nad škotskim Lockerbiejem; umrlo je 270 ljudi, nekateri tudi na tleh, kamor je padlo letalo.

Seveda je verjetno odveč razlagati, da sem si s tem "študijem" letalskih nesreč naredil medvedjo uslugo, saj sem zdaj precej presran, ko moram na letalo ali pa ko se z njim pelje kdo od mojih dragih - npr. Špela, ki se je februarja med potovanjem v Patagonijo pošteno prefurala z avioni - tudi na dveh čezoceanskih letih, precej podobnih temu, ki je danes doživel tako nesrečno usodo. In čeprav je letalski transport statistično gledano še vedno daleč najvarnejši, kanček nelagodja ostaja. Sploh ob katastrofah, kakršna je današnja. Vsi preminuli naj počivajo v miru, v mislih bodimo z njimi in z njihovimi svojci in prijatelji, ki danes preživljajo pekel najbolj črnega dne v svojih življenjih.
2 komentarja:
Izredno lepo pišeš. Tudi komad v slovo je prelep.
Hvala, draga. :-) A si prvič slišala Barberjev Adagio za godala? Mislim, da je bil pred nekaj leti izglasovan za "najbolj žalostno klasično skladbo vseh časov".
Objavite komentar