Projekt bobni

Bobni oz. tolkala na splošno so moja velika glasbena ljubezen, o čemer sem na blogu že večkrat pisal. Nižjo glasbeno šolo sem obiskoval v Logatcu v letih 1997-2002, učila pa sta me prof. Janez Gostiša ml. in prof. Matjaž Albreht, kakšna ura se je zgodila tudi pri Gašperju Peršlu. Svoje prve bobne (tedaj še nizkocenovne in tudi precej nizkokvalitetne znamke Basix (kako je z njo danes, ne vem)) sem dobil leta 1996 za vseh osem odličnih osnovnošolskih let (činele Zildjian, kakšno stojalo in še kakšna malenkost so sledili kasneje), v GŠ pa sem se vpisal takoj naslednje leto, ker nisem hotel biti samouk, ampak sem si želel formalne glasbene izobrazbe (tudi kar se tiče glasbene teorije in uspešnega branja notnih zapisov), kar se mi še do današnjih dni zelo obrestuje (čeprav imam zaenkrat narejeno samo NGŠ). Leta 1998 sem kot precej obetaven, zagnan in hitro napredujoč učenec že prišel tudi v KD Pihalni orkester Logatec, katerega član sem - poleg raznih drugih zasedb in nastopov - še danes.

Formalna glasbena izobrazba mi je vsekakor dala ogromno in veliko pomagala, veliko pa sem se zahvaljujoč svoji zagnanosti in vedoželjnosti naučil tudi sam in se seveda učim še danes, kajti nihče nikoli ne zna vsega. :-) Mislim, da je za bobnarja vsaj od začetka zelo pomembno, da posluša druge bobnarje (svoje vzornike itd.) in jih poskuša posnemati. Sam sem dobil veliko prakse tudi s preprosto strategijo, da sem radio "nabil do konca" in ob originalnih posnetkih na bobnih spremljal skladbe, ki so mi bile všeč. Tako se vsekakor veliko naučiš in na nek način tudi ostajaš v formi.
V dvanajstih letih igranja se je nabralo že ogromno takih in drugačnih koncertov in nastopov. Kot marsikateri mlad glasbenik sem se tudi sam preizkusil v več različnih zvrsteh - od rock banda Karies in dixieland zasedbe Jazzy Brothers do big banda, pihalnega in simfoničnega orkestra, pa občasnih nastopov na jam sessionih v Gaju, občasnih sodelovanj s pevskimi zbori in ostalih priložnostnih nastopov. Moja filozofija je, da je za mladega glasbenika pomembno, da se seznani s čim več različnimi glasbenimi okolji in si potem za svoje najbolj aktivno delovanje izbere tisto, kjer se najbolje počuti in kjer je potencial za njegov razvoj najboljši. Sam sem se definitivno zelo našel v jazzu in orkestralni glasbi in tu bom vztrajal vse dokler bom imel moč držati bobnarske palice. :-)

Že precej utrujene Basixe sem pred kakšnima dvema letoma prodal nekim ljubljanskim garažnim metalcem in si tedaj obljubil, da si v kratkem kupim boljše bobne, ki mi bodo služili vsaj desetletje ali še dlje. Ker so želje vse prepogosto zelo nesorazmerne z možnostmi in ostalimi okoliščinami, se je to zgodilo šele zdaj. Omislil sem si namreč odlično jazzovsko baterijo, ki jo sestavljajo:
1. Bobni Sonor Force 3007; baterija je zelo podobna tej na spodnji fotki, le da je snare (mali boben) malo večji, barva pa je naraven les. Velikosti bobnov: bas boben 18" × 16", floor tom 14" ×14", tom-tom 10" × 8" in snare 14" × 5,5".
2. Glavna ride činela Zildjian 22" K Custom Dark Ride. Zildjianove činele serij K Custom, Constantinople in K, čeprav zelo drage, imajo zame tisti definitiven jazzovski sound, ki ga iščem in imam rad.
3. Sekundarna ride činela Istanbul 20" Traditional Jazz Ride. Našel sem jo precej po naključju in izvrstno služi kot sekundarni (levi) ride in ima svetlejšo barvo zvoka od K-ja.
4. Hi-hat Zildjian 14" A New Beat Hi-Hat. Je zelo vsestranski in ima super "chick" in odziv na palice. Uporablja ga npr. tudi Gajo (ki sicer tudi sam prisega na Zildjian K činele).
5. Stojala za činele, hi-hat in mali boben ter pedal za bas boben Tama. Zelo stabilna in kakovostno izdelana stojala, sploh serija Roadpro je izvrstna.
6. Opne Remo - zgornje Ambassador Coated in spodnje Diplomat Clear. Skrbijo za izvrsten, pravi jazzovski sound bobnov.
7. Udoben in stabilen bobnarski stol K&M. Mogoče ob priliki za še udobnejše in anatomsko bolj pravilno igranje dokupim še naslonjalo.
8. Bobnarske palice Vic Firth American Custom SD10 Swinger. Nomen est omen! :-)

Tako, to je to. Seveda pa dobra oprema še ne naredi dobrega glasbenika; tako kot povsod drugje, je tudi tu za uspeh potrebno veliko "kilometrine" v obliki vaj, igranja in poslušanja. Sam se vedno, ko sem na odru, trudim po najboljših močeh in poskušam v glasbo, ki jo po-/soustvarjam, preliti svojo najbolj pozitivno energijo. Tako bo tudi v prihodnje. Uživajte, se beremo!