Odvodil sem Literoadijo

Ja, in preživel. :-) Res veliko mi pomeni, da so me ljudje, ki mi veliko pomenijo in cenim njihovo mnenje, po prireditvi zaupali, da je bilo super. Da sem bil dober, sproščen in prijeten voditelj. Celo to sem slišal, da bi to moral početi večkrat. :-) No, rahlo dvomim, da bo iz te kruhe kaj moka, pa vendarle. Bilo je res kul, kar nekaj obiskovalcev je napisalo super pesmi (posebej pozitivno me je presenetila ga. Nada Skuk, ki je po nekem bogsigavedikakšnem naključju zajadrala na naš literarni večer). Tako zelo inovativen pri improvizaciji, kot fantje na zgornji fotki sicer nisem bil :D, mi je pa kar šlo. O tem razpredam zato, ker se sicer nikakor nimam za "galuničevsko-voditeljski" tip človeka, niti z vodenjem nimam pravzaprav nobenih izkušenj. Ampak hej, led je enkrat treba prebiti in dovolim si misliti, da mi je nocoj kar uspelo.

Ob tej priložnosti sem (tudi letos) napisal novo pesem na rime, po katerih so morali pisati tudi nocojšnji obiskovalci.

PRED SONČNIM ZAHODOM

V široki reki od izvira do izliva
oči se tvojih zrcali modrina.
Za njo se vroče hrepenenje skriva,
večera naju skrije pelerina.

Jesensko listje že šumi nemirno
in v stene se zaganjajo valovi.
V spomin si žgem veduto to večerno,
če moreš, jo za mano kdaj ponovi ...

Zdaj pojdem sam za daljno tja obzorje
kjer roka tvoja več me ne poišče ...
Med nama bo nepremostljivo morje,
ki vseh stisk, bolečin bo skrivališče.

Prelepa si, ko z vročih solz mokroto
priviješ se v objema mi bližino.
Ko srkam neizmerno to lepoto,
kalijo solze mi oči sinjino.

Na koncu sva s kitaristom Bojanom, ki je sicer oblikoval glasbeno podobo večera, skupaj zapela Octopus's Garden legendarnih Beatlesov (njen avtor je sicer Richard Starkey, verjetno bolj znan kot Ringo Starr). Tudi ta "podvig" je bil zelo zanimiv, saj je bila to prva priložnost, ob kateri sem pred zbrano publiko prvič javno zapel - in preživel tudi to! :D

Skratka, danes je bil res super dan, če bi malo zapretiraval in zdramatiziral, bi morda lahko rekel celo, da je bil to dan presežnikov. :-) Naj mu sledi še veliko podobnih. Jutri pa imam DPD in se s tokalskim kolegom iz orkestra odpravljam v italijanski Essemusic, kjer še nisem bil, so pa menda tako cene kot ponudba zelo zanimivi. Se že veselim. Ha, če pomislim, bo pravzaprav tudi jutrišnji dan brez dvoma dan presežnikov, ker greva z Urško zvečer na ljubljanski koncert legendarnega Ennia Morriconeja. To legendo filmske glasbe (prek vez mi je podpisal celo dva CD-ja!) pa enostavno moram videti in slišati v živo, dokler je še toliko pri močeh, da hodi naokrog in koncertira.

Prejle sem slučajno ujel Košakov blog, v katerem je neusmiljeno skurcal našo nacionalno TV. Tako kot večina komentatorjev, se tudi sam v veliki meri strinjam z njim. Nič ni več tako, kot je bilo in nobena (včasih dobra ali celo odlična) stvar se danes ne dela več tako dobro, kot se je včasih. "Danes so moderni cajti, merimo jih z megabajti," je nekoč zapel Adi Smolar.

Toliko za danes, želim vam lepe, po vašem okusu doživete dni iztekajočega se poletja. Uživajte, se beremo.