Kako sem igral v EMSO

Ja, s temle blogopisjem sem se res polenil, pa ne zato, ker bi se mi ne dalo - nikakor! - enostavno je bilo preveč vsega drugega. Ja, spet. Bil je EMSO, bilo je veliko dela na Radiu 94 in NTR, pa cel teden službene prisotnosti na letošnjem OFF-u v Izoli in še marsikaj bi se našlo. Vsekakor pester avgust, ob katerem je pričujoči blog seveda spet ostal v drugem planu. :P No, kakorkoli že - I'm back!, bi porekel Ahnold in čas je, da zapišem nekaj misli o letošnjem EMSO, v katerem sem imel, kot sem na blogu že omenjal, čast sodelovati.

Takole smo z orkestrom EMSO in zborom EMSC vadili v znamenitem studiu 14 Radia Slovenija. Gre seveda za orkester in zbor evropskih študentov medicine (in mladih zdravnikov). Obe zasedbi se priložnostno formirata vsako leto v drugi državi in vsako leto pod vodstvom drugega dirigenta. Letos smo tako orkester, kot zbor (ki sicer nastopata ločeno) gostili v Sloveniji in imeli kar dva dirigenta - Marjana Grdadolnika (ki je seveda "moj" dirigent tudi v pihalnem in simfoničnem orkestru) in Martino Batič. Imeli smo cel teden zelo intenzivnih vaj; prvih nekaj dni sta orkester in zbor vadila ločeno, potem pa skupaj. Vse skupaj smo kronali z dvema koncertoma v drugem vikendu avgusta - v soboto, 8. avgusta smo igrali v piranski cerkvi sv. Jurija, v nedeljo, 9. pa v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (ta koncert je bil tudi posnet na CD ploščo; delo je odlično opravil Aleš Kajtna).

No, takole je bilo v Piranu. Igrati v orkestru je bila vsekakor zanimiva in super izkušnja; mislim, da še nikoli nisem sodeloval v simfoničnem orkestru na tako visokem nivoju. Temu primerna je bila tudi literatura oz. skladbe, ki smo jih izvajali, npr. Schubertova Simfonija št. 3 v D-duru (D200) in Haydnova Maša sv. Nikolaja (H.XXII:6). Krstno smo izvedli tudi dve noviteti: Princess of Flowers Gašperja Jereba in Hippocratis iusiurandum (Hipokratova prisega) Ivana Florjanca, prvič pa je v izvedbi polnega simfoničnega orkestra zazvenela tudi Grdadolnikova Laudate Dominum (sicer nastala leta 2002). Nočem se širokoustiti, a glede na to, kako zahtevne skladbe smo igrali in koliko časa smo imeli, da jih naštudiramo, smo oba koncerta izvedli zares odlično.

Delo v orkestru je bilo res raznoliko, ljudje so prišli iz cele Evrope (Nemčija, Irska, Velika Britanija, Francija, Finska, Portugalska ...), kar nekaj pa nas je bilo tudi Logatčanov - poleg mene še klarinetist Jure, hornistka Patricija, violinistka Klara, trobentar Jernej in seveda dirigent Marjan. :-) In ja, prav ste uganili - nihče od nas ni (bodoči) zdravnik, pa vendar so nas zaradi "pomanjkanja kadra" sprejeli. Meni je moralo biti mesto timpanista pač usojeno, kajti sprva sta bila prijavljena dva nemška tolkalca, ki pa sta se nenadoma hkrati odjavila in ker se dolgo časa ni prijavil nihče drug, so se mi vrata v EMSO na široko odprla. :-) OK, priznam, tudi če poznaš zdravnika ali dva, ne more škoditi ... ;-)

Na odru v SF ... Kot je običajno, sta se tako orkester, kot zbor v desetih dneh druženja povezala v eno veliko družino, kjer so se ljudje med sabo takoj zaštekali in vzljubili (nekateri tudi zaljubili), rodila so se mnoga iskrena prijateljstva in večni spomini. Itak, muzičarji. :D Res smo se imeli super, odigrali smo dva super koncerta in kljub pičlim desetim dnevom druženja skupaj marsikaj doživeli. Zato ni nič čudnega, da je na Facebooku zelo hitro nastala skupina Post EMSOC depression, v kateri se EMSOC sotrpini medsebojno tolažimo in lajšamo postorkestrsko/-zborovsko depresijo. :D

Za konec pa še videi skladb Hippocratis iusiurandum (Florjanc), Princess of Flowers (Jereb) in Simfonija št. 3 v D-duru (Schubert); tule je še članek o koncertu v SF, objavljen na spletni strani založbe, ki je izdala dve od izvedenih skladb. Najdete me seveda na timpanih. ;-) Toliko za danes; uživajte, se (kmalu spet, obljubim!) beremo!

EMSOC 2009: Hippocratis iusiurandum from Domen Savič on Vimeo.

EMSOC 2009: Princess of flowers from Domen Savič on Vimeo.

EMSOC 2009: Schubert`s Symphony n. 3 in D major from Domen Savič on Vimeo.