četrtek, 25. oktober 2007

Jutri je petek!

Res, prav veselim se ga že. Odkar sem v službi v Sound-techu, vikende pričakujem še težje, kot prej, saj je dela resnično veliko (eden rezultatov moje velike zaposlenosti je tudi rahlo "spanje" na blogu.). Konkurenca na trgu je kar močna in boj hud. A če je na svetu še količkaj pravice, se trdo delo tudi obestuje in rodi rezultate. Hej, tudi diamanti se delajo pod hudimi pritiski. :) Ora et labora!

V zadnjem času mi življenje poleg službe po stari dobri navadi kroji predvsem glasba, kar pa je seveda lahko zgolj pozitivno. V zadnjem času sem bil na kar lepem številu dobrih koncertov, enega solidnega pa sem tudi (so)odigral. To je bil jubilejni koncert ob 35. obletnici Glasbene šole Logatec (na kateri sem pridobil svojo NGŠ tolkalsko izobrazbo) in 10. obletnici simfoničnega orkestra te šole (katerega član sem). (Na ta dogodek sem tudi vabil na koncu prejšnjega zapisa.) Bilo je kar solidno, le ozvočenje je bilo res katastrofalno, "totalen poden" in mislim, da si take polomije GŠ ob takem jubileju ne bi smela privoščiti. Še en minus so bili koncertni listi, tretji pa (ne)zasedenost stolov v dvorani. Vabljenih je bilo menda precej "visokih" gostov - raznih ravnateljev slovenskih GŠ, tudi SGBŠ, ljudje z AG, z MK in ostale "živine" ... Ki pa so, kot vedno, svojo velikost - oz. recimo raje majhnost - pokazali z neudeležbo na koncertu. Po službeni dolžnosti je prišel npr. župan in kljub vsemu je bilo veliko (preveč) govoranc. Vem, da je to ob takih priložnostih neizogibno, a jebi ga. Mogoče pa še dobro, da ni bilo več "visokih" gostov, saj bi v tem primeru verjetno še več govorili. :P Tudi piarovsko je bil koncert bolj slabo pokrit, saj ni bilo napovedi niti v Delu tistega dne, niti na internetu, tudi kakšne večje plakatno-promocijske akcije po Logatcu ni bilo. Scena je bila precej dolgočasna, osvetlitev neposrečena ... Še dobro, da je bila vsaj raven glasbenih performansov spodobna; mislim, da smo tudi s simfoničnim orkestrom dobro odigrali in naredili dobro reklamo za CD, ki je tega dne uradno izšel (Logaški simfoniki v Rimu - v živo), žal pa se, kot sem na hitro videl po koncertu, ni ne vem kako dobro prodajal. Ja, res nismo Jan Plestenjak, pa Saša Lendero tudi ne ...

Za CD pa moram reči, da mi je zelo všeč (naslovnica je zgoraj, njen avtor je (tudi moj dober prijatelj) Vid Sark). Sicer mi ga 100 % natančno še ni uspelo preposlušati, precej pa vendarle že in kar sem slišal, me je navdušilo. Ko smo bili v Rimu, se mi niti ni zdelo, da smo igrali tako dobro. OK, nekaj naredi tudi dobra postprodukcijska obdelava (Martin Žvelc), ampak glavni faktor je vsekakor muziciranje glasbenikov. Očitno nam je kar dobro uspelo. Predvsem Čajkovski, Bizet, Mozart, Dvořák in Brahms so slišati impresivno. Res solidna "debitantska" plošča. Seveda se generalno gledano oz. slišano sliši, da gre za šolski orkester, tudi kakšen kiks se zasliši semtertja, a splošni vtis je zelo dober. Bravo mi! :) Na spodnji fotki pa lahko vidite moje "delovno mesto" s koncerta. :)

Dobri koncerti v zadnjem času, ki sem jih omenjal, so se zgodili predvsem v Cankarjevem domu, kjer sem užival v predstavah Orkestra Slovenske filharmonije (Iz Novega sveta, Slike z razstave) in Orkestra Slovenske vojske (redni letni koncert, tokrat je dirigiral George Pehlivanian). Fino, ne pa fenomenalno je bilo tudi na Barbari Hendricks. Precej zanimivo je bilo na koncertu OSV, po katerem je na zakuski nastala tale fotka:
Od L proti D: Karl Erjavec, Matej Grabnar, George Pehlivanian, yours truly. :) Fotka je slaba, ker je narejena z mojim telefonom, je pa definitivno legendarna. :) Koncert je bil kar kul, žal pa je George, vajen simfoničnega orkestra, preveč eksponiral trobilno sekcijo, saj je "ružilo" takorekoč brez prestanka. Med drugim so igrali Coplandove Fanfare preprostega človeka (zanimiv prevod), ki jih bomo igrali tudi s pihalnim orkestrom na letošnjem božično-novoletnem koncertu, Hačaturjanovega Spartaka in von Suppéjevo Lahko konjenico. Našle so se seveda tudi lahkotnejše zadeve, npr. Melodije bratov Avsenik, Zlatorog in Sousova Washington Post, za konec pa seveda obvezna Tratata, zdaj igra naša muzika, ob kateri je skupaj z orkestrom - je to mogoče?! - zapel tudi maestro Pehlivanian. :)

Še dve muzikalni zadevi, ki se ju ta hip najbolj veselim: izida kompletnega soundtracka tretjega dela Jacksonove The Lord of the Rings trilogije, The Return of the King Complete Recordings. Za razliko od prvih dveh CR (trije CD-ji + DVD) se bo ta raztezala kar čez štiri (sic!) CD-je (). Evo, to so poslastice za prave filmskoglasbene manijake, kakršen sem tudi sam! :) Na Amazonu, kjer se že da videti tudi sezname skladb na vseh CD-jih, izide 6. novembra. Seveda ga še isti dan naročim in čez kakšnih deset dni bo že pri meni! Hura! :)
Druga stvar pa je seveda filmskoglasbeni koncert London Symphony Orchestra, o katerem sem že pisal in ki je zdaj 100 %, saj imamo zanj že kupljene karte, pa tudi letalske karte pri easyJetu so že plačane. London calling! :) To bo nekakšno podaljšano praznovanje novega leta, saj v London letimo že 3. januarja (in se vračamo 7.).

Danes sem na TV spet videl predsednika, ki je (po nekaj mesecih nepojavljanja v javnosti) spregovoril ob uradni otvoritvi novega onkološkega inštituta (ki so ga bojda začeli obljubljati že pred 30 leti). Človek žal izgleda precej slabo, tudi glas in pojava sta zelo šibka. To verjetno ne pomeni nič dobrega ... Vsekakor mu želim(o) vse dobro.

Toše Proeski, sit tibi terra levis. Hón hói theói fílousin, apothnéskei néos.

Lep vikend vsem, uživajte, se beremo!

Ni komentarjev: