Heaven, I'm in heaven/And my heart beats so that I can hardly speak/And I seem to find the hapiness I seek/When we're out together dancing cheek to cheek ...
(Irving Berlin, Cheek to Cheek)
Ja, takole pa izgleda, ko pirat (ampak dober, kot npr. Jack Sparrow) umre in pride v piratska nebesa. Ah, ja ... :) Bilo je res super! (Dobil sem celo gusarsko ime Short-sighted Johnny! :D) Hvala, Lučka, rad te imam! In hvala, Lea! Drink up, me hearties, yo-ho! :)
Glede Postojne, kjer sem bil na koncertu Akademskega komornega orkestra akordeonistov "Tutti" iz Minska, Belorusija, pa tole (ker slika pove več, kot tisoč besed):
Hm. Pri nas običajno rečemo orkester glasbenemu sestavu, ki ima nekako vsaj 20 članov. V jazzu, kjer so inštrumentalne zasedbe običajno manjše (trio, kvartet, kvintet ...), big bandu že lahko drugače rečemo jazzovski veliki orkester. V Belorusiji pa očitno običajnemu kvintetu harmonik (OK, zraven sta bila še basist in bobnar, ampak ne kot del originalne zasedbe) že rečejo komorni orkester. Še kar hecno, saj sem pričakoval med 20 in 30 méharjev. :) No, ampak nekaj je pa nesporno dejstvo: bejbe so obvladale. Prsti so šibali po klaviaturah s svetlobno hitrostjo, res fascinantno. Obvladajo sceno, gotta give 'em that. Škoda samo, da se je v dvorani nabralo samo nekaj deset ljudi (in pazite, to je bila uradna otvoritev IX. mednarodnega glasbenega festivala mladih Postojna 2007!), od katerih sem bil definitivno najmlajši, saj je bila večina ostalih prisotnih od mene starejših ... oh, kaj pa vem, kakšnih 50 let?! :P Babice so se mi samo prijazno nasmihale in se verjetno pri sebi spraševale, kako hudo sem se izgubil, da sem zašel na ta koncert.
Danes sem si naredil ful dobro večerjo - pomfri in piščančje prsi s curryjem. Njam! :) OK, ni ravno najbolj zdravo, bilo pa je res dobro. Saj ne, da bi se hvalil s svojimi kuharskimi (ne)sposobnostmi, ampak danes se mi je, po domače rečeno, dokaj usralo. :) Še na mnoge take večerje.
In ... napočil je čas za literarni nokturno v obliki enega ali treh poglavij Harryja. ;) Enjoy it, while it lasts. Uživajte, se beremo!
(Irving Berlin, Cheek to Cheek)
Ja, takole pa izgleda, ko pirat (ampak dober, kot npr. Jack Sparrow) umre in pride v piratska nebesa. Ah, ja ... :) Bilo je res super! (Dobil sem celo gusarsko ime Short-sighted Johnny! :D) Hvala, Lučka, rad te imam! In hvala, Lea! Drink up, me hearties, yo-ho! :)
Glede Postojne, kjer sem bil na koncertu Akademskega komornega orkestra akordeonistov "Tutti" iz Minska, Belorusija, pa tole (ker slika pove več, kot tisoč besed):
Hm. Pri nas običajno rečemo orkester glasbenemu sestavu, ki ima nekako vsaj 20 članov. V jazzu, kjer so inštrumentalne zasedbe običajno manjše (trio, kvartet, kvintet ...), big bandu že lahko drugače rečemo jazzovski veliki orkester. V Belorusiji pa očitno običajnemu kvintetu harmonik (OK, zraven sta bila še basist in bobnar, ampak ne kot del originalne zasedbe) že rečejo komorni orkester. Še kar hecno, saj sem pričakoval med 20 in 30 méharjev. :) No, ampak nekaj je pa nesporno dejstvo: bejbe so obvladale. Prsti so šibali po klaviaturah s svetlobno hitrostjo, res fascinantno. Obvladajo sceno, gotta give 'em that. Škoda samo, da se je v dvorani nabralo samo nekaj deset ljudi (in pazite, to je bila uradna otvoritev IX. mednarodnega glasbenega festivala mladih Postojna 2007!), od katerih sem bil definitivno najmlajši, saj je bila večina ostalih prisotnih od mene starejših ... oh, kaj pa vem, kakšnih 50 let?! :P Babice so se mi samo prijazno nasmihale in se verjetno pri sebi spraševale, kako hudo sem se izgubil, da sem zašel na ta koncert.Danes sem si naredil ful dobro večerjo - pomfri in piščančje prsi s curryjem. Njam! :) OK, ni ravno najbolj zdravo, bilo pa je res dobro. Saj ne, da bi se hvalil s svojimi kuharskimi (ne)sposobnostmi, ampak danes se mi je, po domače rečeno, dokaj usralo. :) Še na mnoge take večerje.
In ... napočil je čas za literarni nokturno v obliki enega ali treh poglavij Harryja. ;) Enjoy it, while it lasts. Uživajte, se beremo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar