Zadnji dnevi (pa tudi tedni in meseci) so resnično pestri. Tudi vikend, ki gre počasi h koncu, je bil tak. Včeraj sem spet nastopil z ŽePZ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka; tudi tokrat sem jim kot že nekajkrat doslej z zvončki in bobnom pomagal pri skladbah Tonanina, tonana in Čarni kus II. Bilo je seveda prijetno kot vedno, po nastopu pa se je našel tudi čas za prijeten klepet z zborovodjo MePZ Notranjska, Janezom Gostišo. Potem sem letel naprej v Hotedršico, kjer se je pri Urškini teti Meti odvijala prava fešta ob rojstvu prvega vnuka Ožbeta, ki se je rodil v petek.
V petek pa je bila tudi zaključna prireditev 7. območnega srečanja mladih literatov v soorganizaciji logaške območne izpostave JSKD in našega Literarnega društva Zeleni oblaki. Natečaj je bil tokrat naslovljen "barvito" - Rdeča, rumena, modra. Z društvom smo tokrat pri natečaju sodelovali že drugič in tudi sam sem bil že drugič v selektorski vlogi, tokrat v paru s Timom Uršičem, s katerim sva ocenjevala poezijo osmošolcev in izbrala tri nagrajene pesmi (Tim je bil tudi super voditelj petkove prireditve). Vedno je zanimivo priti na zaključno prireditev in spoznati ljudi, ki so se vse do tistega trenutka skrivali za šiframi. Natečaj in zaključna prireditev sta vsekakor lepo uspela in tako smo z društvom zaključili še en uspešen projekt. Naslednji bo že čez slaba dva tedna, 15. marca, ko bomo na literarnem večeru predstavili nov, že tretji zbornik z naslovom Čas besed v oblak ujet III. Več informacij tukaj; prijazno vabljeni!
Tole žepno partituro pa sem si omislil pretekli teden. Pred kratkim sva namreč z Urško v Cankarjevem domu poslušala Šeherezado (v zgledni izvedbi Simfonikov RTV Slovenija, a brez velikih presežkov, sploh kar se tiče solista) in ker sem si že nekaj časa želel tudi partituro, je bil to pravi čas za nakup, poleg tega sem jo preko službe dobil še po res ugodni ceni. Kako lepo je biti muzikant! :-) V kratkem bi si kazalo omisliti še Carmina Burana in morda še kakšno mojstrovino. Poleg tega sem od Amazona prejel še naročena CD-ja (Jenkinsov Diamond Music in Vaughan Williamsovo Sinfonio Antartico), tri pa še čakam - škatlo z vsemi soundtracki filmov o Supermanu (to bo resnično izjemna poslastica, spet ena od tistih too good to be true izdaj, ki se vsake toliko zgodijo soundtrack fanom in dajo našemu življenju nov smisel :-)) in dve plošči (Matildo in Viva Zapata!/The 13th Letter) iz zadnje "runde" soundtrackov Varese Sarabande Soundtrack Cluba.
Zanimivo potovanje me čaka čez dobrih deset dni, ko se službeno odpravljam v Frankfurt na vsakoletni največji svetovni glasbeni sejem Musikmesse, ki se bo tam odvijal od 12. do 15. marca. Potovali bomo z avtom, tako da bo pot kar dolga in naporna, saj je do Frankfurta okrog 800 km, vendar bo obisk sejma nedvomno nepozabno doživetje. Danes sem naposled dokončal tudi prevajanje tekstov o tolkalih Adams za novo spletno stran Sound-techa, ki se obeta v roku kakšnega meseca, tako da se bom zdaj v prostem času lahko spet malo vrnil k prevajanju Carrie. ;-) Upam, da bo več časa tudi za pričujoči blog.
V minulih dneh pa se je zgodila še ena pomembna obletnica. 24. februarja je namreč minilo natanko deset let, odkar sem se kot mlad, nadebuden tolkalec (no, upam, da sem mlad in nadebuden še vedno :-)) pridružil Pihalnemu orkestru Logatec (zgornja fotka je s praznovanja 90. obletnice pred petimi leti). Koliko vaj, koncertov, tekmovanj, potovanj, lepih trenutkov in nepozabnih vtisov se je nabralo v desetih letih glasbenega druženja ... Nedvomno lahko rečem, da sem se v tem času kot glasbenik precej razvil in izpopolnil, pa tudi ogromno naučil in zelo se veselim tudi vseh prihodnjih let. Ker je že stara ljudska modrost, da "muzikanta nikoli ni doma", sem z orkestrom med drugim potoval v Schladming (Avstrija), Rivo del Garda (Italija), Ostravo in Karvino/Dřevohostice (Češka), Crikvenico (Hrvaška) in še marsikam ... Če imamo na leto povprečno 15-20 nastopov, se jih je v desetih letih nabralo 150-200, da o neštetih urah vaj in priprav sploh ne govorimo ... Ja, res je bilo lepo in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Po uspešno odigranem koncertu v Postojni 16. februarja nas konec maja v Logatcu čaka praznovanje 95. obletnice orkestra in slavnostni koncert, ki se bo zgodil ob tej priložnosti. Več podrobnosti sledi v bližnji prihodnosti, že zdaj pa seveda lepo vabljeni. :-) Za konec pa še ena fotka z mojega first ever (trema je bila seveda nepozabna! :-)) javnega glasbenega nastopa s šolskim pihalnim orkestrom GŠ Logatec (mislim, da je bilo to junija 1997).
Tako, bodi dovolj za danes. :-) Uspešen teden, uživajte, se beremo!
1 komentar:
kako je blo v frankfurtu? meni letos ni uspelo it.
šeherezada je tudi meni všeč. sem jo poslušala v izvedbi akademskega orkestra poleti v portorožu.
Objavite komentar